[COVID-19, 𝐏𝐑emagajmo ga skupaj] Matej Črnjavič, Taktik
"Kot vsaka, je tudi aktualna kriza priložnost za učenje in izboljšanje načrtov kriznega upravljanja in komuniciranja," piše Matej Črnjavič (Taktik).
Pandemija bolezni covid-19 je izjemno resen javnozdravstveni izziv, ki močno vpliva na praktično vse pore družbenega življenja, od zdravstva, gospodarstva, šolstva, medijev, javne uprave do kulture. Gre za izjemno kompleksno krizo, za katero lahko pričakujemo, da bo imela daljnosežne posledice za delovanje celotne družbe. Uspešnost odziva nanjo je odvisna predvsem od sposobnosti našega hitrega odzivanja in prilagajanja.
Države in podjetja so različno pripravljena na novo globalno zdravstveno krizo, kar je bodisi posledica odsotnosti ali pomanjkljivosti ustreznih načrtov kriznega upravljanja bodisi podcenjevanja resnosti grožnje in posledično zapoznelega odziva. Strokovnjaki izpostavljajo številne zamujene priložnosti za učinkovito spopadanje z novim virusom in uspešno omejevanje njegovih posledic. Čas za analizo odziva še pride, ko bo akutna faza za nami, zdaj moramo vsi, tako država kot gospodarski subjekti in posamezniki vložiti vse napore, da kljub kritičnim razmeram obvladamo situacijo. (Krizno) komuniciranje ima pri tem pomembno vlogo.
Komuniciranje države: komuniciranje v času javnozdravstvene krize je zagotovo med zahtevnejšimi, saj narava krize v javnosti izzove psihološke odzive, kot so strah, stiska in panika. Prav tako pogost obrambni odziv je zanikanje resnosti situacije, vsi od naštetih pa lahko vodijo k neracionalnemu delovanju. Komunikator mora te odzive predvideti ter jih s premišljeno vsebino in načinom komuniciranja v največji možni meri nasloviti in pomiriti. Sporočila morajo biti ažurna, nedvoumna, dosledna in izčrpna. Avtoritete morajo ljudem dati tudi jasna navodila, kako ravnati, ter občutek, da imajo nadzor nad situacijo in da jim ljudje lahko zaupajo.
Komuniciranje podjetij: vodstva podjetij lahko zaradi obsežnega medijskega poročanja menijo, da bodo imeli zaposleni vse potrebne informacije v zvezi s covid-19, kar pa ni nujno. Podjetja morajo zato poskrbeti, da svojim zaposlenim redno posredujejo informacije o razvoju dogodkov na ravni države, še posebej pa jih morajo redno obveščati o ukrepih, sprejetih na ravni podjetja, kot so na primer navodila glede službenih potovanj in sestankov, fleksibilni načini dela, morebitne smernice glede karanten in podobno. Podjetja z rednim komuniciranjem z vsemi ključnimi deležniki zmanjšajo količino netočnih informacij ter zagotovijo, da vsi razumejo, kakšen vpliv ima kriza na poslovanje podjetja.
Komuniciranje posameznikov: tudi pojav novega koronavirusa spremljajo številne teorije zarote ter širjenje nepreverjenih, netočnih in potencialno škodljivih informacij, predvsem na družbenih omrežjih. V negotovih okoliščinah, ki v posameznikih pogosto vzbujajo strah pred neznanim, je širjenje neresnic in polresnic še posebej problematično, saj lahko takšno delovanje močno ogrozi prizadevanja odgovornih za uspešno spopadanje s krizo. Posamezniki naj zato delijo samo preverjene informacije, ki jih pridobijo od kompetentnih virov. Da v celoti upoštevajo navodila pristojnih služb, kot je NIJZ, je samoumevno.
Kriza zaradi bolezni covid-19 ni edinstven ali neponovljiv dogodek. Kot vsaka, je tudi aktualna kriza priložnost za učenje in izboljšanje načrtov kriznega upravljanja in komuniciranja, saj bomo le tako na naslednjo globalno krizo, ki se bo prej ali slej pojavila, o tem ni nikakršnega dvoma, (še) bolje pripravljeni.
