3. strokovna konferenca o coachingu
24. november 2011 Coaching je ciljno usmerjen, sistematičen, sodelovalen in interaktiven proces med coachem in klientom (ali skupino, če gre za timski coaching) z namenom razvoja posameznika ali skupine. Posameznik ali skupina ob podpori coacha osebnostno raste, preseže svoje notranje omejitve, da lahko v polnosti uresniči in živi svoje potenciale ter dosega željeno ravnovesje na zanj pomembnih življenjskih področjih. Bistvo coachinga so ozaveščanje, raziskovanje, razumevanje, učenje, spremembe, ustvarjanje novih vzorcev razmišljanja in delovanja.Ko smo se pred dobrim letom pričeli pogovarjati o tem, da pripravimo konferenco na temo coachinga, smo se srečali z mnogimi vprašanji in dilemami. Verjamemo, da smo na večino vprašanj in dilem našli odgovore. Ti se odražajo v programu konference, ki ponuja veliko informacij in usmeritev – obenem pa odpira marsikatero novo vprašanje ali ga osvetljuje v drugačni luči.
Katera so ta ključna vprašanja, ki zadevajo coaching na slovenskem? Je to vprašanje regulacije, standardov in dogovora o vsebinah, ki naj napolnijo posodo z oznako »coaching«? Vprašanje terminologije je zagotovo pomembno, vendar najbrž ne tako kritično kot je vprašanje vsebine, veščin, potrebnih znanj, izkušenj in tvornega dialoga o tem, kako naprej. Ta je potreben zato, da poznamo svoj cilj in pot do njega. Samo mi smo tisti, ki lahko coachingu v Sloveniji zagotovimo ustrezno mesto. Potrebno je vedeti, od kod prihajamo (zametke coachinga pravijo nekateri, najdemo pri starih Grkih) še pomembneje je, da vemo, kam želimo priti.
Trenutno poteka globalna raziskava svetovalne družbe PWC na temo položaja coachinga v svetu - prepričan sem, da nas vse zanimajo njihove ugotovitve. Kaj se je spremenilo od raziskave, opravljene leta 2009 s strani CIPD? Ali še drži, kot je bilo ugotovljeno za Veliko Britanijo kjer ima coaching domovinsko pravico več kot dve desetletji, da: a) 70% organizacij povečuje sredstva namenjene coachingu, b) da je vloga coachinga ključna na področjih obvladovanja sprememb, učenja, razvoja in organizacijskih vprašanj, c) da za izboljšanje svojega delovanja več kot 60% podjetij uporablja zunanje coache in svetovalce , č) da je preko 30% coachingov namenjenih izboljševanju vodstvenih sposobnosti ključnih kadrov in obvladovanju sprememb.
Enako zanimivo bo primerjati PWC raziskavo z izsledki raziskave med coachi v Sloveniji, katero pripravlja dr. Robert Kaše z Ekonomske fakultete. Nenazadnje nas tudi zanima, kako trenutna ekonomska situacija v svetu in pri nas vpliva na coaching. Je potreb po poglobljenih individualiziranih dialogih zaradi tega več ali manj?
Vabim vas, da slovenski coachi in uporabniki coachinga na vprašanje, kje trenutno smo in kam gremo, odgovorimo skupaj na bližajoči se konferenci 24. novembra 2011 v Portorožu.
Bojan Brank,
moderator
Katera so ta ključna vprašanja, ki zadevajo coaching na slovenskem? Je to vprašanje regulacije, standardov in dogovora o vsebinah, ki naj napolnijo posodo z oznako »coaching«? Vprašanje terminologije je zagotovo pomembno, vendar najbrž ne tako kritično kot je vprašanje vsebine, veščin, potrebnih znanj, izkušenj in tvornega dialoga o tem, kako naprej. Ta je potreben zato, da poznamo svoj cilj in pot do njega. Samo mi smo tisti, ki lahko coachingu v Sloveniji zagotovimo ustrezno mesto. Potrebno je vedeti, od kod prihajamo (zametke coachinga pravijo nekateri, najdemo pri starih Grkih) še pomembneje je, da vemo, kam želimo priti.
Trenutno poteka globalna raziskava svetovalne družbe PWC na temo položaja coachinga v svetu - prepričan sem, da nas vse zanimajo njihove ugotovitve. Kaj se je spremenilo od raziskave, opravljene leta 2009 s strani CIPD? Ali še drži, kot je bilo ugotovljeno za Veliko Britanijo kjer ima coaching domovinsko pravico več kot dve desetletji, da: a) 70% organizacij povečuje sredstva namenjene coachingu, b) da je vloga coachinga ključna na področjih obvladovanja sprememb, učenja, razvoja in organizacijskih vprašanj, c) da za izboljšanje svojega delovanja več kot 60% podjetij uporablja zunanje coache in svetovalce , č) da je preko 30% coachingov namenjenih izboljševanju vodstvenih sposobnosti ključnih kadrov in obvladovanju sprememb.
Enako zanimivo bo primerjati PWC raziskavo z izsledki raziskave med coachi v Sloveniji, katero pripravlja dr. Robert Kaše z Ekonomske fakultete. Nenazadnje nas tudi zanima, kako trenutna ekonomska situacija v svetu in pri nas vpliva na coaching. Je potreb po poglobljenih individualiziranih dialogih zaradi tega več ali manj?
Vabim vas, da slovenski coachi in uporabniki coachinga na vprašanje, kje trenutno smo in kam gremo, odgovorimo skupaj na bližajoči se konferenci 24. novembra 2011 v Portorožu.
Bojan Brank,
moderator