Družabni mediji - tukaj in zdaj
28. oktober 2011
Konec oktobra smo se komunikatorji zbrali v prijetnem ambientu hotela Draš pod Pohorjem in prisluhnili predavanju komunikologinje Petre Slanič o družabnih medijih. V nekaj točkah bomo skušali povzeti dogajanje na srečanju, ki je porodilo veliko vprašanj in povzročilo izmenjavo znanj in izkušenj med udeleženci.
Oglaševanje vs. družabni mediji
Enosmerne trženjske aktivnosti kot npr. oglaševanje v tradicionalnih medijih v današnjem interaktivnem času ne zadoščajo več. Nasprotno: raziskava podjetja Universal McCann o vplivu družabnih medijev, opravljena marca 2008 med 17.000 aktivnimi uporabniki interneta iz 29 držav, kaže, da le 14 % porabnikov zaupa oglasu, 78 % pa priporočilom drugih uporabnikov, ki jih v večini dobijo prav v družabnih omrežjih. Oglaševanje v tradicionalnih medijih, ki je s strani oglaševalca popolnoma nadzorovana in enosmerna oblika komunikacije, je pri naslovnikih sprejeta z bistveno manj zaupanja kot aktivnosti v družabnih medijih, pri katerih je nadzor vsebine slab, zaupanje sogovornikov pa visoko. Zakaj? Predavateljica pravi, da je odgovor preprost. V družabnih medijih imajo sogovorniki možnost spregovoriti, vprašati, komentirati, predlagati pa tudi kritizirati. Pri »klasičnem« oglaševanju te možnosti nimajo. Če primerjamo internetno komuniciranje s klasičnim, ugotovimo tudi, da so aktivnosti v družabnih medijih cenejše. Platforme so namreč brezplačne za uporabo, seveda pa stroški nastajajo pri pripravi vsebin in upravljanju. Pogosto se v podjetjih poraja strah, da se bodo pojavili kritiki početja podjetja in znamke, s katero upravljajo. Zagotovo se bodo. Vendar družabna omrežja ponujajo priložnost, da se jih (na pravi način, seveda) spreobrne.
Kako začeti?
Preden se odločite pridružiti družabnim omrežjem prisluhnite, o čem se vaši deležniki pogovarjajo, raziščite, kakšni so njihovi motivi za aktivnosti v družabnih omrežjih in se spoznajte s funkcionalnostmi posameznih omrežij. Pripravite strategijo nastopa v družabnih medijih, ki naj podpira poslovne in komunikacijske cilje podjetja, v njej pa natančno opredelite orodja in merljive cilje aktivnosti. Povežite svoje komuniciranje na internetu in izven njega, npr. dodajte naslov svoje Facebook strani na embalažo izdelkov.
Pri grajenju skupnosti na družabnih omrežjih ne pričakujte takojšnjih rezultatov. Maratonsko se lotite aktivnosti. Načrtujte (aktivnosti), spremljajte (lokalno in mednarodno konkurenco, svoje poslovne vzornike po svetu), prilagajajte in preizkušajte novosti (trenirajte).
Smernice za zaposlene o uporabi družabnih omrežij
Dotaknili smo se tudi 'občutljivega' področja, dostopa do družabnih omrežij v podjetjih. Mnogo, predvsem velikih, podjetij danes ne omogoča svojim zaposlenim dostopa do družabnih omrežij na »službenih« računalnikih. To se lahko hitro izkaže za kontraproduktivno, saj so zaposleni samo ljudje in bodo zagotovo o takšnih blokadah spregovorili s svojimi prijatelji, če ne drugje – na Facebooku z domačega računalnika. Bolje kot prepovedati ali blokirati je, da podjetja pripravijo smernice za udejstvovanje zaposlenih v družabnih omrežjih, ko se srečajo s temami, povezanimi z njihovim delodajalcem.
Kaj pravi stroka?
Maja letos je podjetje Marketagent.com izvedlo raziskavo med 195 naročniki slovenske strokovne revije Marketing Magazin, ki delujejo na področju komunikacij, medijev, odnosov z javnostmi ali oglaševanja. Kar 86,7 % sodelujočih v raziskavi se je strinjalo, da družabna omrežja niso muha enodnevnica, ampak bodo povzročila dolgotrajne spremembe na marketinško-komunikacijskem področju. Družabni mediji torej so tukaj in zdaj. Ali so poslovna priložnost za vaše podjetje, pa prepuščamo vam.
Prezentacijo iz srečanja najdete tukaj.
Enosmerne trženjske aktivnosti kot npr. oglaševanje v tradicionalnih medijih v današnjem interaktivnem času ne zadoščajo več. Nasprotno: raziskava podjetja Universal McCann o vplivu družabnih medijev, opravljena marca 2008 med 17.000 aktivnimi uporabniki interneta iz 29 držav, kaže, da le 14 % porabnikov zaupa oglasu, 78 % pa priporočilom drugih uporabnikov, ki jih v večini dobijo prav v družabnih omrežjih. Oglaševanje v tradicionalnih medijih, ki je s strani oglaševalca popolnoma nadzorovana in enosmerna oblika komunikacije, je pri naslovnikih sprejeta z bistveno manj zaupanja kot aktivnosti v družabnih medijih, pri katerih je nadzor vsebine slab, zaupanje sogovornikov pa visoko. Zakaj? Predavateljica pravi, da je odgovor preprost. V družabnih medijih imajo sogovorniki možnost spregovoriti, vprašati, komentirati, predlagati pa tudi kritizirati. Pri »klasičnem« oglaševanju te možnosti nimajo. Če primerjamo internetno komuniciranje s klasičnim, ugotovimo tudi, da so aktivnosti v družabnih medijih cenejše. Platforme so namreč brezplačne za uporabo, seveda pa stroški nastajajo pri pripravi vsebin in upravljanju. Pogosto se v podjetjih poraja strah, da se bodo pojavili kritiki početja podjetja in znamke, s katero upravljajo. Zagotovo se bodo. Vendar družabna omrežja ponujajo priložnost, da se jih (na pravi način, seveda) spreobrne.
Kako začeti?
Preden se odločite pridružiti družabnim omrežjem prisluhnite, o čem se vaši deležniki pogovarjajo, raziščite, kakšni so njihovi motivi za aktivnosti v družabnih omrežjih in se spoznajte s funkcionalnostmi posameznih omrežij. Pripravite strategijo nastopa v družabnih medijih, ki naj podpira poslovne in komunikacijske cilje podjetja, v njej pa natančno opredelite orodja in merljive cilje aktivnosti. Povežite svoje komuniciranje na internetu in izven njega, npr. dodajte naslov svoje Facebook strani na embalažo izdelkov.
Pri grajenju skupnosti na družabnih omrežjih ne pričakujte takojšnjih rezultatov. Maratonsko se lotite aktivnosti. Načrtujte (aktivnosti), spremljajte (lokalno in mednarodno konkurenco, svoje poslovne vzornike po svetu), prilagajajte in preizkušajte novosti (trenirajte).
Smernice za zaposlene o uporabi družabnih omrežij
Dotaknili smo se tudi 'občutljivega' področja, dostopa do družabnih omrežij v podjetjih. Mnogo, predvsem velikih, podjetij danes ne omogoča svojim zaposlenim dostopa do družabnih omrežij na »službenih« računalnikih. To se lahko hitro izkaže za kontraproduktivno, saj so zaposleni samo ljudje in bodo zagotovo o takšnih blokadah spregovorili s svojimi prijatelji, če ne drugje – na Facebooku z domačega računalnika. Bolje kot prepovedati ali blokirati je, da podjetja pripravijo smernice za udejstvovanje zaposlenih v družabnih omrežjih, ko se srečajo s temami, povezanimi z njihovim delodajalcem.
Kaj pravi stroka?
Maja letos je podjetje Marketagent.com izvedlo raziskavo med 195 naročniki slovenske strokovne revije Marketing Magazin, ki delujejo na področju komunikacij, medijev, odnosov z javnostmi ali oglaševanja. Kar 86,7 % sodelujočih v raziskavi se je strinjalo, da družabna omrežja niso muha enodnevnica, ampak bodo povzročila dolgotrajne spremembe na marketinško-komunikacijskem področju. Družabni mediji torej so tukaj in zdaj. Ali so poslovna priložnost za vaše podjetje, pa prepuščamo vam.
Prezentacijo iz srečanja najdete tukaj.