Posvet Sekcije za komunikatorje v javnem sektorju PRSS: Družbena omrežja so naša realnost
Prvi ponedeljek v mesecu marcu so člani Sekcije za komunikatorje v javnem sektorju PRSS organizirali posvet komunikatorjev na temo uporabe družbenih omrežij. Več kot 40 komunikatorjev v javnem sektorju se je zbralo na Finančnem uradu Republike Slovenije, kjer je svoje primere dobrih praks delilo kar 6 strokovnjakov.
Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica Sekcije za komunikatorje v javnem sektorju PRSS, Anita Kovačič Čelofiga. Sledil je nagovor direktorice UKOM, mag. Kristine Plavšak Krajnc, ki je poudarila pomen izmenjave dobrih praks in druženje komunikatorjev.
Nato sta svoje delo in primere dobrih praks predstavili Barbara Škrinjar in Vesna Rehar iz Finančnega urada RS. Predstavili sta prednosti, ki jih prinaša uporaba družbenih omrežij. Med drugim tako hitro, enostavno in brez večjih stroškov dosežejo kar nekaj davčnih zavezancev v tujini, s sporočanjem na Facebooku pa dvigujejo davčno kulturo in opismenjujejo mlade. Seveda sta izpostavili tudi nekatere dileme, ki so se ob odprtju profila na družbenih omrežij pojavile. Poudarili sta, da je tudi v državnih institucijah možno suhoparne podatke in informacije približati ciljnim javnostmi. Tako na Facebooku, kot tudi Twitterju.
Besedo je nato dobila mag. Vesna Drole iz Slovenske policije. Predstavila je predvsem Twitter in način objavljanja. Slovenska policija namreč aktivno tvita že dobrih pet let in imajo dobro razširjeno mrežo tudi na drugih družbenih omrežjih. Poudarila je, da je potrebno natančno pripraviti pravila komuniciranja. Tako na primer ne sprejemajo prijav prekrškov prek družbenih omrežjih, skrbijo pa za širšo informiranost. Pri tem si pomagajo z zanimivimi infografikami, povezavami do YouTube posnetkov in podobno. Svoje predavanje je zaključila z besedami: »Družbena omrežja so naša realnost. Policija lahko uspešno deluje, le če je med ljudmi.«
Pravo 'malo šolo preživetja na Facebooku' je za vse zbrane pripravila Jasmina Mešič iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Poudarila je, da morajo biti vsebine prilagojene za uporabo prek mobilnih telefonov, kot izredno uspešne pa je predstavila video posnetke. Poudarila je, da je pri video vsebinah pomembna 'instagram estetika', vsebina pa mora biti jasna tudi ob izklopljenem zvoku, zato so primerni določeni podnapisi in ikone. Na koncu videa toplo priporoča, da svoje javnosti povabijo k deljenju in komentiranju videa, prav tako pa je dobro priložiti povezavo do strani, kjer si lahko ljudje preberejo še več o določeni tematiki.
Podatki so zakon je bilo sporočilo Martina Bajželja iz Statističnega urada Republike Slovenije. Zbranim je predstavil primere dobrih praks njihovih objav, ki jih tudi sistematično načrtujejo. »Pripravimo si okviren koledar objav, slednje pa po potrebi prilagajamo določenim aktualnim tematikam,« je še dodal Martin. S svojimi primeri je dobro prikazal, da je vsako stvar mogoče predstaviti na svoj način, da je zanimiva, smešna ali aktualna.
Iz Agencije za varnost prometa RS je prišla Kaja Šindič, ki je predstavila svoje delo in njihovo zgodbo o uspehu, ki se je začela z videi pod skupnim imenovalcem 'Zoki car'. Kot dober način za interakcijo s sledilci je izpostavila nagradne igre in različne načine objav, ki posameznika povabijo k interakciji (deljenje med prijatelji, označitev prijatelja, všečkanje vsebin, glasovanja, vprašanja za mnenja, …).
Kot zadnji je svoje delo in primere dobrih praks predstavil Tilen Kegl, ki skrbi za družbena omrežja na Ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Približal je trenutne trende in uvodoma z določenimi statističnimi podatki primerjal Facebook, Twitter, Snapchat in Instagram. Pri uporabi družbenih omrežij je ključna interakcija in dobro postavljeni cilji. Po predstavitvah je sledilo prijetno druženje.
Fotogalerija iz dogajanja je na voljo na tej povezavi.
