Ženske na delovnem mestu
Zakaj je še vedno pomembno, da govorimo o raznolikosti in vključenosti žensk na delovnem mestu? Smo ženske dovolj vztrajne in odločne pri prizadevanjih za karierni napredek? Kaj lahko storimo za bolj uravnoteženo zastopanost žensk na vodilnih mestih? Razmišljajo Divna Brkić Hendrickx, Polona Wallas, Saša Gnezda in Janja Urankar Berčon.
Spolno stereotipiziranje je še vedno ukoreninjeno na več družbenih področjih, kljub temu pa zadnja leta ženske s svojim pogumnim in odločnim pristopom prevzemamo vedno večjo odgovornost, predvsem na vodilnih položajih. Tako kot se spreminja položaj žensk v družini, se spreminja tudi naš položaj v družbi. S ciljno usmerjenostjo na boljši jutri za celotno človeštvo, dosegamo odlične rezultate, pri sodelovanju in povezovanju pa znamo dobro izkoristiti naše prednosti, predvsem žensko toplino in empatičnost.
Osveščanje o tem, zakaj je pomembno vključevati ženske na vodilne položaje, se mi zdi zelo pomembno. Podjetja pa naj ustvarjajo takšno klimo, ki bo nudila enake možnosti za vse. Prisluhnejo svojim zaposlenim in jim poskušajo olajšati usklajevanje poslovnega in družinskega življenja. Verjamem, da se to lahko zgodi najprej v tistih podjetjih, ki jih vodijo ženske.
V Skazi, kjer delam zadnji dve leti, so pomembni predvsem medosebni odnosi in nasploh organizacijska kultura. Veliko vlogo pri tem ima lastnica našega podjetja, Tanja Skaza, ki s svojo žensko energijo pozitivno vpliva na celoten vodstveni tim, še posebej pa s svojimi dejanji predvsem ženskemu delu vedno znova dokazuje, da se vse da. Pri nas imamo ne glede na spol, prav vsi enake možnosti razvijati svoj potencial. Do katere mere ga bomo razvili, je odvisno od nas samih.
Janja Urankar Berčon, vodja službe za odnose z javnostmi v podjetju Plastika Skaza d.o.o.
Odnosi z javnostmi pregovorno veljajo za 'ženski' poklic. Predvsem v internem komuniciranju, ki ga pobližje poznam, srečujem več kolegic kot kolegov. Morda zato, ker se nam tradicionalno pripisuje, da smo boljše v komunikaciji in povezovanju, da znamo bolje poslušati in slišati.
Verjamem, da je raznolikost v timu – pa ne samo spolna, tudi starostna idr. – predpogoj za ustvarjalnost. Od enako mislečih ljudi je skoraj utopično pričakovati nove, prebojne, inovativne ideje. Sama uravnoteženost med spoloma, pa naj imamo v mislih vodilna ali druga delovna mesta, je predpogoj za uspešnost. Številke v primeru vodstvenih položajev, ki jih zasedajo ženske, na žalost govorijo drugače: kljub temu, da imamo v Sloveniji približno 58 % diplomantk in 42 % diplomantov, med izvršnimi direktoricami najdemo le petino žensk, mesto predsednice uprave pa jih zaseda komaj 5 %.
Zato, drage kolegice, naj povzamem misel lanskih prejemnic nagrade Artemida, ki jih podeljuje Združenje Manager vodilnim managerkam v Sloveniji za prevzem najvišje vodstvene funkcije: Na svojih kariernih poteh bodite drzne, pogumne in tvegajte!
Saša Gnezda, glavna urednica, Mediade
V kriznih časih in časih hitrih sprememb, ki najverjetneje niso zgolj naša trenutna realnost, ampak tudi prihodnost, je potrebno še toliko bolj razmišljati o raznolikosti ekip. V Siemensu smo prepričani, da so raznolike ekipe uspešnejše, prodornejše in inovativnejše in tako temelj za uspešno spopadanje z vedno novimi izzivi. Raznolikost je enostavno temelj vsakega uspešnega podjetja in mora postati poslovni imperativ! V Siemensu se aktivno posvečamo vključenosti žensk v vse ravni podjetja, zelo konkreten cilj korporacije je, da do leta 2022 ohrani oz. poveča delež žensk na vodilnih položajih. V Siemensu Slovenija pa smo tudi ponosni pobudnik akcije Inženirka leta, projekta, s katerim v naši družbi širimo zavedanje o izjemno pomembni, a prepogosto in neupravičeno prezrti vlogi inženirk. Mislim, da se preko večje vidnosti takšnih vzornic lahko spodbudi dekleta, da jim sledijo – in to z ambicijo doseči najvišje položaje v naši družbi.
Polona Wallas, vodja korporativnega komuniciranja Siemens Slovenija
Vključenost se prebija vse višje na družbeno agendo. Medijskih objav, ki vsebujejo to besedo, je iz leta v leto več, pa tudi mlajše generacije so bolj občutljive na izključenost, naj bo to po spolu, rasi ali čem drugem. Tudi če nismo v tem pogledu vedno znali poskrbeti zase, smo očitno opolnomočili naše milenijce in najstnike, da pričakujejo in zahtevajo bolj vključujočo družbo. Verjetno bo to še največ prispevalo k izboljšanju, saj bodo milenijci kmalu predstavljali večino delovne sile. In nadejam se, da bodo vzpostavili razmere, ko te teme sploh ne bodo več na družbeni agendi, ne zato, ker bi jih kdo v kali zatrl, ampak ker bo problem manjši ali pa celo že rešen.
Kot direktorica, žena in mama želim vsem inteligentnim, pogumnim, karizmatičnim in čutečim ženskam, ki jih imam čast poznati in z njimi sodelovati, da nenehno povečujejo svoje zavedanje in znajo bolje kot prej opaziti situacije, v katerih se izključijo same ali pa jih izključujejo drugi. Želim jim pogum, da sledijo svojim izbiram, tudi če so drugačne od prioritet, ki nam jih servira družba. Vsem nam pa želim, da bi živeli v družbi, kjer se ne bi toliko pogovarjali o strahovih, omejitvah in izgubljenih bitkah v preteklosti, zato pa toliko več o naših sposobnostih, ambicijah in potencialu za prihodnost.
Divna Brkić Hendrickx, direktorica podjetja Kliping
