Formalne kazni za kršitelja ni! Neformalne so dosti hujše.
10. september 2010 Ljubljana, 7. september - V okviru projekta "Mediji in demokracija v srednji in vzhodni Evropi", Univerze v Oxfordu, je v imenu Slovenskega društva za odnose z javnostmi sodeloval tudi Pedja Ašanin Gole.Z raziskovalcem dr. Petrom Bajomi-Lazarjem sta se med drugim pogovarjala tudi o samoregulaciji slovenskih praktikov odnosov z javnostmi.
Po mnenju Pedje Ašanin Goleta je zavezanost k etiki dokaj dobro institucionalno urejena: poleg etičnega kodeksa, častnega razsodišča (v katerem je samo eden od članov lahko tudi član društva), Portoroške listine in seveda izobraževanja, vpliva tudi velikost okolja. Formalno in nedvoumno predpisana sankcija zaradi kršenja etičnih načel v praksi zagotovo ne bi škodila, je pa vprašljivo, če bi res predstavljala takšen preventivni element, ki bi strokovnjake odvračal od slabih praks. Ena od značilnosti slovenskega prostora je tudi ta, da se strokovnjaki odnosov z javnostmi med seboj dobro poznajo. To je po njegovem predpogoj za oblike neformalnih sankcij, ki pa na samoregulacijo veliko bolj vplivajo.
Cilj omenjenega projekta je namreč identificirati različne politične, ekonomske in kulturne dejavnike, ki vplivajo na svobodo in kakovost medijev v postkomunističnih demokracijah. Bolj podroben opis vam je na voljo tukaj.
