Komuniciranje v javnem sektorju - odgovorno, tudi s praznimi žepi?
21. oktober 2010Nina Furman, Računsko sodišče RS in Iztok Verdnik, Davčna uprava RS
Strateško načrtovanje s praznimi žepi
Oddelki za komuniciranje v javnem sektorju pogosto delujejo tudi brez ustrezne proračunske postavke, čeprav vodijo obsežne komunikacijske kampanje, ki se osredotočajo na širok krog deležnikov. Težava pri načrtovanju kampanj je tudi specifičnost, ki se pojavlja v javnem sektorju.
V Sloveniji se v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami za komunikacijske proračune namenja zelo malo sredstev. Nina Furman iz Računskega sodišča RS je opozorila, da se na Nizozemskem za eno kampanjo porabi približno 4 milijone evrov, kar je bilo v Sloveniji polovica proračuna za celotno komuniciranje v javnem sektorju v letu 2008. Strateško načrtovanje v javnem sektorju je tako zelo oteženo, potrebna pa je velika iznajdljivost.
Po besedah Iztoka Verdnika iz Davčne uprave RS je komuniciranje v javnem sektorju na infrastrukturni ravni v zadnjih letih napredovalo, vendar se zalomi pri denarju. Le malo piarovcev lahko načrtuje svoja sredstva. Običajno se za akcije odloča sproti in upa, da bo predlagan proračun sprejet.
Težava je v miselnosti vodstva, ki komunikacijske kampanje vidi kot strošek, ne pa kot investicijo. Po besedah Verdnika je v kampanjah, ki želijo spreminjati vrednote in norme, še posebej pomembno, da uporabimo različna orodja, ne zgolj nagovarjanja novinarjev s sporočili za javnost. Takšen obseg pa zahteva večja sredstva, ki jih v javnem sektorju le težko opravičijo.
Nina Furman je kot predsednica sekcije javnega sektorja ob tej priložnosti povabila na prihajajoč dogodek sekcije, okroglo mizo, kjer se bo odprla razprava o dveh ključnih profesionalnih dokumentih PR-ovcev v javnem sektorju
Priporočila o zagotavljanju javnosti dela v javnem sektorju ter Sedem načel javnega življenja, v katere želijo vključiti tudi vprašanje finančne neodvisnosti oddelkov za komuniciranje.
Strateško načrtovanje s praznimi žepi
Oddelki za komuniciranje v javnem sektorju pogosto delujejo tudi brez ustrezne proračunske postavke, čeprav vodijo obsežne komunikacijske kampanje, ki se osredotočajo na širok krog deležnikov. Težava pri načrtovanju kampanj je tudi specifičnost, ki se pojavlja v javnem sektorju.
V Sloveniji se v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami za komunikacijske proračune namenja zelo malo sredstev. Nina Furman iz Računskega sodišča RS je opozorila, da se na Nizozemskem za eno kampanjo porabi približno 4 milijone evrov, kar je bilo v Sloveniji polovica proračuna za celotno komuniciranje v javnem sektorju v letu 2008. Strateško načrtovanje v javnem sektorju je tako zelo oteženo, potrebna pa je velika iznajdljivost.
Po besedah Iztoka Verdnika iz Davčne uprave RS je komuniciranje v javnem sektorju na infrastrukturni ravni v zadnjih letih napredovalo, vendar se zalomi pri denarju. Le malo piarovcev lahko načrtuje svoja sredstva. Običajno se za akcije odloča sproti in upa, da bo predlagan proračun sprejet.
Težava je v miselnosti vodstva, ki komunikacijske kampanje vidi kot strošek, ne pa kot investicijo. Po besedah Verdnika je v kampanjah, ki želijo spreminjati vrednote in norme, še posebej pomembno, da uporabimo različna orodja, ne zgolj nagovarjanja novinarjev s sporočili za javnost. Takšen obseg pa zahteva večja sredstva, ki jih v javnem sektorju le težko opravičijo.
Nina Furman je kot predsednica sekcije javnega sektorja ob tej priložnosti povabila na prihajajoč dogodek sekcije, okroglo mizo, kjer se bo odprla razprava o dveh ključnih profesionalnih dokumentih PR-ovcev v javnem sektorju
Priporočila o zagotavljanju javnosti dela v javnem sektorju ter Sedem načel javnega življenja, v katere želijo vključiti tudi vprašanje finančne neodvisnosti oddelkov za komuniciranje.