Kontekst, dejavniki in merjenje družbene sprejemljivosti
21. oktober 2010Darinka Pek Drapal, Consensus in dr. Klement Podnar, Katedra za tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, FDV
Družbena sprejemljivost – jo res lahko izmerimo?
Ob ustvarjanju novih projektov sta včasih zadostovali fizična izvedljivost in ekonomska (stroškovna) upravičenost. Danes temu ni več tako, saj se je temu pridružila še družbena sprejemljivost, ki je postala predpogoj za uresničevanje okoljskih in prostorskih projektov. Darinka Pek Drapal, Consensus, in dr. Klement Podnar, Katedra za tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, FDV, sta na podlagi državnega prostorskega načrta za umeščanje radioaktivnih odpadkov v občino Krško predstavila matriko, s katero lahko izmerimo družbeno sprejemljivost.
Kadar govorimo o družbeni sprejemljivosti, govorimo o rezultatu presoje, mnenjskemu procesu, pri katerem javnost izrazi minimalno zadovoljstvo, sposobnost tolerance. Pojma nikakor ne smemo zamenjevati z navdušenjem ali naklonjenostjo javnosti, gre le za to, da se javnost poda v proces razprave o določenem projektu.
In kako bi lahko družbeno sprejemljivost izmerili? Darinka Pek Drapal pravi, da se pri merjenju osredotočamo na tri predpostavke. Vsebinska predpostavka govori o vplivih projekta na okolje, gospodarstvo, ključen dejavnik organizacijske predpostavke pa je zaupanje v akterje, ki so nosilci oziroma imajo moč odločanja. Vse komunikacijske aktivnosti v okviru soodločanja pa vsebuje procesna predpostavka, pri kateri gre torej za možnost vključevanja, vplivanja ter skladnost odločitev s pričakovanji deležnikov.
Po opredeljenih predpostavkah se lahko merjenja konkretno lotimo. Najboljši način po mnenju dr. Klementa Podnarja je set vprašanj, ki kažejo na intenco posameznika, v poštev pa pride tudi simulacija referenduma in posameznikova opredelitev problema.
Komunikatorji imajo torej zelo pomembno vlogo, saj je pri družbeni sprejemljivosti ključna informiranost prebivalstva, ki vpliva na stališča do problema. Predavatelja snovalcem potencialno problematičnih projektov tako sporočata, da je treba še pred fizično izvedljivostjo in stroškovno upravičenostjo potrebno poskrbeti za informiranje deležnikov in na podlagi tega izmeriti družbeno sprejemljivost. Le tako se bomo prepričali, da bo projekt tudi izveden in ne bo postal le predmet razprav in pogajanj brez konca.
Družbena sprejemljivost – jo res lahko izmerimo?
Ob ustvarjanju novih projektov sta včasih zadostovali fizična izvedljivost in ekonomska (stroškovna) upravičenost. Danes temu ni več tako, saj se je temu pridružila še družbena sprejemljivost, ki je postala predpogoj za uresničevanje okoljskih in prostorskih projektov. Darinka Pek Drapal, Consensus, in dr. Klement Podnar, Katedra za tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, FDV, sta na podlagi državnega prostorskega načrta za umeščanje radioaktivnih odpadkov v občino Krško predstavila matriko, s katero lahko izmerimo družbeno sprejemljivost.
Kadar govorimo o družbeni sprejemljivosti, govorimo o rezultatu presoje, mnenjskemu procesu, pri katerem javnost izrazi minimalno zadovoljstvo, sposobnost tolerance. Pojma nikakor ne smemo zamenjevati z navdušenjem ali naklonjenostjo javnosti, gre le za to, da se javnost poda v proces razprave o določenem projektu.
In kako bi lahko družbeno sprejemljivost izmerili? Darinka Pek Drapal pravi, da se pri merjenju osredotočamo na tri predpostavke. Vsebinska predpostavka govori o vplivih projekta na okolje, gospodarstvo, ključen dejavnik organizacijske predpostavke pa je zaupanje v akterje, ki so nosilci oziroma imajo moč odločanja. Vse komunikacijske aktivnosti v okviru soodločanja pa vsebuje procesna predpostavka, pri kateri gre torej za možnost vključevanja, vplivanja ter skladnost odločitev s pričakovanji deležnikov.
Po opredeljenih predpostavkah se lahko merjenja konkretno lotimo. Najboljši način po mnenju dr. Klementa Podnarja je set vprašanj, ki kažejo na intenco posameznika, v poštev pa pride tudi simulacija referenduma in posameznikova opredelitev problema.
Komunikatorji imajo torej zelo pomembno vlogo, saj je pri družbeni sprejemljivosti ključna informiranost prebivalstva, ki vpliva na stališča do problema. Predavatelja snovalcem potencialno problematičnih projektov tako sporočata, da je treba še pred fizično izvedljivostjo in stroškovno upravičenostjo potrebno poskrbeti za informiranje deležnikov in na podlagi tega izmeriti družbeno sprejemljivost. Le tako se bomo prepričali, da bo projekt tudi izveden in ne bo postal le predmet razprav in pogajanj brez konca.