Kultura kot sredstvo korporativnega komuniciranj
21. oktober 2010organizator časopisna hiša Delo,
moderator Boštjan Tadel, Pogledi,
udeleženci: Andrej Drapal, Pristop, Uroš Goričan, Planet 9
Sponzorstvo kulturi ali kultura sponzorjem?
Korporativno komuniciranje se poslužuje različnih kanalov, eden izmed njih je kultura, ali bolje rečeno partnersko sodelovanje in sponzoriranje kulturnih prireditev. Tega pristopa se poslužujejo tudi nekatera slovenska podjetja, a po besedah Andreja Drapala iz Pristopa še vedno precej šepavo.
Trajnost, obojestranska korist in zadovoljstvo ter skupno ustvarjanje zgodbe so merilo uspeha za partnersko sodelovanje med kulturniki in podjetji. Izboljšajo ugled in podobo vpletenih ter zadovoljijo potrebam trga in javnosti, hkrati pa je sponzorsko sodelovanje tisto, ki pogosto omogoči ali onemogoči kulturni projekt.
Seveda pa se sponzoriranje kulturnih prireditev ne zgodi kar tako. Kaj je tisto, ki omogoči sodelovanje, tisti faktor x? Tega je na okrogli mizi Dela Kultura kot sredstvo korporativnega komuniciranja skušal najti moderator Boštjan Tadel s sogovorcema Andrejem Drapalom, Pristop in Festival Ljubljana, in Urošem Goričanom, Planet 9. Uroš Goričan kot faktor x izpostavlja človeški faktor in preference komisije za evalvacijo sponzorskih predlogov, saj se vedno lažje odločimo za tisto, kar nam je blizu. Po drugi strani pa Andrej Drapal izpostavlja samo pripravo in predstavitev predloga ter v primerih kot je Festival Ljubljana župana in prostorski načrt.
Kultura sponzorskega sodelovanja in seveda kulturno sponzorsko sodelovanje se v Sloveniji srečuje z marsikatero težavo, ki pa je pogosto posledica igre na prvo žogo ali pomanjkanja razmisleka o zgodbi, ki jo lahko skupaj ustvarijo tako kulturniki kot podjetja. Tako je potrebno za večji uspeh na področje vzeti v zakup predvsem organsko rast kulturnih projektov in generiranje celostnih vsebin.
moderator Boštjan Tadel, Pogledi,
udeleženci: Andrej Drapal, Pristop, Uroš Goričan, Planet 9
Sponzorstvo kulturi ali kultura sponzorjem?
Korporativno komuniciranje se poslužuje različnih kanalov, eden izmed njih je kultura, ali bolje rečeno partnersko sodelovanje in sponzoriranje kulturnih prireditev. Tega pristopa se poslužujejo tudi nekatera slovenska podjetja, a po besedah Andreja Drapala iz Pristopa še vedno precej šepavo.
Trajnost, obojestranska korist in zadovoljstvo ter skupno ustvarjanje zgodbe so merilo uspeha za partnersko sodelovanje med kulturniki in podjetji. Izboljšajo ugled in podobo vpletenih ter zadovoljijo potrebam trga in javnosti, hkrati pa je sponzorsko sodelovanje tisto, ki pogosto omogoči ali onemogoči kulturni projekt.
Seveda pa se sponzoriranje kulturnih prireditev ne zgodi kar tako. Kaj je tisto, ki omogoči sodelovanje, tisti faktor x? Tega je na okrogli mizi Dela Kultura kot sredstvo korporativnega komuniciranja skušal najti moderator Boštjan Tadel s sogovorcema Andrejem Drapalom, Pristop in Festival Ljubljana, in Urošem Goričanom, Planet 9. Uroš Goričan kot faktor x izpostavlja človeški faktor in preference komisije za evalvacijo sponzorskih predlogov, saj se vedno lažje odločimo za tisto, kar nam je blizu. Po drugi strani pa Andrej Drapal izpostavlja samo pripravo in predstavitev predloga ter v primerih kot je Festival Ljubljana župana in prostorski načrt.
Kultura sponzorskega sodelovanja in seveda kulturno sponzorsko sodelovanje se v Sloveniji srečuje z marsikatero težavo, ki pa je pogosto posledica igre na prvo žogo ali pomanjkanja razmisleka o zgodbi, ki jo lahko skupaj ustvarijo tako kulturniki kot podjetja. Tako je potrebno za večji uspeh na področje vzeti v zakup predvsem organsko rast kulturnih projektov in generiranje celostnih vsebin.