Smo v Sloveniji na meji paradoksa internega komuniciranja – več ko vlagamo vanj, slabše nam gre v podjetjih?
21. oktober 2010organizator Sekcija za interno komuniciranje PRSS,
moderator: Katja Kek,
gostje: Iztok Verdnik, Davčna uprava RS, Breda Sivec, Mercator, Alenka Surlan, Collegium Mondial
Interno komuniciranje – ne le besede, tudi dejanja
Med strokovnjaki za odnose z javnostmi vse bolj narašča zavedanje o pomenu internega komuniciranja, zato se je letošnji SKOJ začel temu primerno: z okroglo mizo o internem komuniciranju, ki jo je vodila Katja Kek. Z gosti je razpravljala o njihovem osebnem videnju internega komuniciranja, o strategijah in orodjih, ki jih uporabljajo, o vlogah vodij ter o paradoksu, v katerega je zašlo interno komuniciranje, saj kljub velikim besedam o njegovem pomenu podjetja ne spreminjajo načinov delovanja.
Gostje okrogle mize, Breda Sivec, Mercator, Iztok Verdnik, DURS, in Alenka Šurlan,
Collegium Mondial so vsak na svoj način osvetlili bistvo internega komuniciranja: ustvarjanje organizacijske kulture in skupne identitete zaposlenih, da vsi veslajo v isto smer. Zato ni ključno le informiranje, temveč interpretacija informacij, saj mora vsak zaposleni razumeti svojo vlogo, ki pripomore k skupnemu cilju.
Tako udeleženci razprave kot poslušalci so velik poudarek dali vlogi vodij, ki se morajo zavedati, da so pomembni komunikatorji v podjetju. Občutljivost do zaposlenih in pravi način komuniciranja je njihova dolžnost, saj z napačnim odnosom naredijo več škode kot koristi - po besedah Iztoka Verdnika naj bi bil nadrejeni namreč glavni želeni vir informacij. Vloga piarovca je tako predvsem postavljanje strateških konceptov in izobraževanje vodij, samo komuniciranje pa bi naj prišlo iz uprave.
Glede na to, da se zastopana podjetja razlikujejo glede na okolje in velikost, se poslužujejo različnih strategij komuniciranja z zaposlenimi. V DURS-u si po besedah Iztoka Verdnika ne vzamejo dovolj časa in komunicirajo sporadično ob večjih dogodkih, vendar ugotavljajo, da je tak način nezadosten. Ukvarjajo se s prenovo informacijskega sistema, saj interno komuniciranje potrebuje rdečo nit in konkreten cilj. Popolnoma nasproten sistem ima Mercator, ki sicer komunicira strateško, vendar zaradi velikega števila zaposlenih primanjkuje priložnosti za bolj pristen fizičen stik z zaposlenimi, kar pomeni največ. V Collegiumu Mondial imajo manj težav s tem, saj je podjetje majhno.
Razprava je pripeljala do izpostavitve dveh ključnih točk internega komuniciranja. Prvič, postati mora ena pomembnih kontinuiranih funkcij in drugič, njegova orodja in kanale je potrebno preusmeriti v izbiro in izobraževanje vodij.
moderator: Katja Kek,
gostje: Iztok Verdnik, Davčna uprava RS, Breda Sivec, Mercator, Alenka Surlan, Collegium Mondial
Interno komuniciranje – ne le besede, tudi dejanja
Med strokovnjaki za odnose z javnostmi vse bolj narašča zavedanje o pomenu internega komuniciranja, zato se je letošnji SKOJ začel temu primerno: z okroglo mizo o internem komuniciranju, ki jo je vodila Katja Kek. Z gosti je razpravljala o njihovem osebnem videnju internega komuniciranja, o strategijah in orodjih, ki jih uporabljajo, o vlogah vodij ter o paradoksu, v katerega je zašlo interno komuniciranje, saj kljub velikim besedam o njegovem pomenu podjetja ne spreminjajo načinov delovanja.
Gostje okrogle mize, Breda Sivec, Mercator, Iztok Verdnik, DURS, in Alenka Šurlan,
Collegium Mondial so vsak na svoj način osvetlili bistvo internega komuniciranja: ustvarjanje organizacijske kulture in skupne identitete zaposlenih, da vsi veslajo v isto smer. Zato ni ključno le informiranje, temveč interpretacija informacij, saj mora vsak zaposleni razumeti svojo vlogo, ki pripomore k skupnemu cilju.
Tako udeleženci razprave kot poslušalci so velik poudarek dali vlogi vodij, ki se morajo zavedati, da so pomembni komunikatorji v podjetju. Občutljivost do zaposlenih in pravi način komuniciranja je njihova dolžnost, saj z napačnim odnosom naredijo več škode kot koristi - po besedah Iztoka Verdnika naj bi bil nadrejeni namreč glavni želeni vir informacij. Vloga piarovca je tako predvsem postavljanje strateških konceptov in izobraževanje vodij, samo komuniciranje pa bi naj prišlo iz uprave.
Glede na to, da se zastopana podjetja razlikujejo glede na okolje in velikost, se poslužujejo različnih strategij komuniciranja z zaposlenimi. V DURS-u si po besedah Iztoka Verdnika ne vzamejo dovolj časa in komunicirajo sporadično ob večjih dogodkih, vendar ugotavljajo, da je tak način nezadosten. Ukvarjajo se s prenovo informacijskega sistema, saj interno komuniciranje potrebuje rdečo nit in konkreten cilj. Popolnoma nasproten sistem ima Mercator, ki sicer komunicira strateško, vendar zaradi velikega števila zaposlenih primanjkuje priložnosti za bolj pristen fizičen stik z zaposlenimi, kar pomeni največ. V Collegiumu Mondial imajo manj težav s tem, saj je podjetje majhno.
Razprava je pripeljala do izpostavitve dveh ključnih točk internega komuniciranja. Prvič, postati mora ena pomembnih kontinuiranih funkcij in drugič, njegova orodja in kanale je potrebno preusmeriti v izbiro in izobraževanje vodij.