Podpisan protokol o medsebojnem sodelovanju in pomoči šestih PR ustanov na ozemlju bivše Jugoslavije
21. oktober 2010Predsedniki društev za odnose z javnostmi iz Slovenije, Hrvaške, Republike Srbske, Srbije, Makedonije in Črne gore so danes v Podčetrtku v okviru 14. SKOJ podpisali Protokol o medsebojnem sodelovanju in pomoči. Ta bo, kot je ob podpisu povedala predsednica PRSS, Slovenskega društva za odnose z javnostmi, Elvira Medved, sodelovanje med stanovskimi društvi še okrepil. Med drugim bodo vsi člani društev imeli enake pogoje za udeležbo na strokovnih srečanjih in konferencah drugih društev, izmenjevali bodo strokovno literaturo, društva si bodo prizadevala za standardizacijo in certificiranje poklica.
Krepitev sodelovanja s stanovskimi društvi iz Jugovzhodne Evrope, ki je, kot so na okrogli mizi zatrdili predstavniki društev, doslej zelo uspešno potekalo na neformalni ravni, je del nalog, ki si jih je zastavila nova uprava PRSS. Protokol je podpisan z namenom spodbujanja razvoja in krepitve stroke odnosov z javnostmi in komunikacijskega menedžmenta, izobraževanja svojih članov, medsebojne izmenjave znanj in izkušenj. Je v skladu z obojestranskimi interesi in dosedanjim uspešnim neformalnim sodelovanjem in izhaja iz ugotovitve, da komplementarnost delovanja vseh strani omogoča tesno medsebojno sodelovanje in pomoč.
Protokol so podpisali:
Po besedah Elvire Medved odnosi z javnostmi postajajo strateška funkcija managementa, ki je še posebej pomembna v turbolentnih časih. Amer Ramusović iz Črne gore je pojasnil, da je predvsem prihod tujih investitorjev v državo prispeval k razmahu odnosov z javnostmi, med strokovnjaki, ki so veliko prispevali k razvoju stroke, pa so pomembno vlogo igrali Slovenci. Enako po besedah Dragana Močevića velja za BiH, kjer sicer sama stroka še precej zaostaja za slovensko. Čeprav v Makedoniji društva za odnose z javnostmi na nacionalnem nivoju še ni, so pred dvemi leti začeli z izobraževanjem na tem področju. »Zaostajamo. Enako kot smo zadnji prišli na zasedanje Avnoja, « se je pošalila Žaneta Trajkoska in dodala, da se kljub temu ni bati za prihodnost odnosov z javnostmi v Makedoniji, saj se področje razvija.
Drenislav Žekić iz hrvaškega PR društva poudarja, da prihodnost odnosov z javnostmi ni v vpetosti v marketinški miks, temveč bomo komunikatorji morali širiti svoja znanja o novih področjih življenja in tehnologijah, a se hkrati specializirati, ker bo to od nas zahtevalo okolje. Pri tem si bo potrebno prizadevati za poenotenje standardov, za spoštovanje strokovnih norm, ki so zakonske in etične, je poudaril Žekić in navedel primer ljudi, ki so delali v skladu z zakonom, a skrajno neetično, zato je to vplivalo negativno na ugled strokovnjakov s področja odnosov z javnostmi. Elvira Medved meni, da smo etični toliko, kot so etične organizacije, ki jih zastopamo oz. v imenu katerih govorimo. »V Sloveniji smo urejeni, a obstajajo simptomi kaosa,« je dejala.
Vprašanje etičnosti in oblikovanja etičnih standardov je po besedah Miloša Đajića iz srbskega PR društva vse bolj pomembno tudi v Srbiji, kjer se predvsem soočajo s problemom pridobivanja poslov na področju odnosov z javnostmi. Tudi v BiH imajo po prepričanju Dragana Močevića Divji zahod na tem področju, saj običajno velja pravilo močnejšega.
Udeleženci okrogle mize se se še strinjali, da poklic svetovalca za odnose z javnostmi poklic kot vsak drug. Idealni PR-ovec je tisti, ki ima po besedah Elvire Medved interdisciplinarna znanja, ki jih mora znati povezovati. »Dobro mora poznati svojo organizacijo, znati predvideti spremembe in se jim prilagajati.« Kot sta zaključila moderatorja pogovora Uroš Hakl, Pristop, in Mitja Blagajac, SPEM, je torej zgleden PR-ovec interdisciplinarna oseba, ki mora nenehno nadgrajevati svoje znanje in veščine ter se prilagajati novostim.
Krepitev sodelovanja s stanovskimi društvi iz Jugovzhodne Evrope, ki je, kot so na okrogli mizi zatrdili predstavniki društev, doslej zelo uspešno potekalo na neformalni ravni, je del nalog, ki si jih je zastavila nova uprava PRSS. Protokol je podpisan z namenom spodbujanja razvoja in krepitve stroke odnosov z javnostmi in komunikacijskega menedžmenta, izobraževanja svojih članov, medsebojne izmenjave znanj in izkušenj. Je v skladu z obojestranskimi interesi in dosedanjim uspešnim neformalnim sodelovanjem in izhaja iz ugotovitve, da komplementarnost delovanja vseh strani omogoča tesno medsebojno sodelovanje in pomoč.
Protokol so podpisali:
- PRSS, Slovensko društvo za odnose z javnostmi, ki ga zastopa predsednica uprave Elvira Medved,
- HUOJ, Hrvatska udruga za odnose s javnošću, ki jo zastopa predsednik Drenislav Žekić,
- PRO RS, Udruženje za odnose sa javnošću Republike Srpske, ki ga zastopa predsednik upravnega odbora Dragan Močević,
- DSOJ, Društvo Srbije za odnose s javnošću, ki ga zastopa predsednik Miloš Đajić
- VŠNOJ, Visoka škola za novinarstvo i za odnosi so javnosta Skopje, ki jo zastopa ravnateljica Žaneta Trajkoska,
- Crnogorsko društvo za odnose s javnošću u osnivanju, ki ga zastopa pobudnik ustanovitve društva Amer Ramusović
Po besedah Elvire Medved odnosi z javnostmi postajajo strateška funkcija managementa, ki je še posebej pomembna v turbolentnih časih. Amer Ramusović iz Črne gore je pojasnil, da je predvsem prihod tujih investitorjev v državo prispeval k razmahu odnosov z javnostmi, med strokovnjaki, ki so veliko prispevali k razvoju stroke, pa so pomembno vlogo igrali Slovenci. Enako po besedah Dragana Močevića velja za BiH, kjer sicer sama stroka še precej zaostaja za slovensko. Čeprav v Makedoniji društva za odnose z javnostmi na nacionalnem nivoju še ni, so pred dvemi leti začeli z izobraževanjem na tem področju. »Zaostajamo. Enako kot smo zadnji prišli na zasedanje Avnoja, « se je pošalila Žaneta Trajkoska in dodala, da se kljub temu ni bati za prihodnost odnosov z javnostmi v Makedoniji, saj se področje razvija.
Drenislav Žekić iz hrvaškega PR društva poudarja, da prihodnost odnosov z javnostmi ni v vpetosti v marketinški miks, temveč bomo komunikatorji morali širiti svoja znanja o novih področjih življenja in tehnologijah, a se hkrati specializirati, ker bo to od nas zahtevalo okolje. Pri tem si bo potrebno prizadevati za poenotenje standardov, za spoštovanje strokovnih norm, ki so zakonske in etične, je poudaril Žekić in navedel primer ljudi, ki so delali v skladu z zakonom, a skrajno neetično, zato je to vplivalo negativno na ugled strokovnjakov s področja odnosov z javnostmi. Elvira Medved meni, da smo etični toliko, kot so etične organizacije, ki jih zastopamo oz. v imenu katerih govorimo. »V Sloveniji smo urejeni, a obstajajo simptomi kaosa,« je dejala.
Vprašanje etičnosti in oblikovanja etičnih standardov je po besedah Miloša Đajića iz srbskega PR društva vse bolj pomembno tudi v Srbiji, kjer se predvsem soočajo s problemom pridobivanja poslov na področju odnosov z javnostmi. Tudi v BiH imajo po prepričanju Dragana Močevića Divji zahod na tem področju, saj običajno velja pravilo močnejšega.
Udeleženci okrogle mize se se še strinjali, da poklic svetovalca za odnose z javnostmi poklic kot vsak drug. Idealni PR-ovec je tisti, ki ima po besedah Elvire Medved interdisciplinarna znanja, ki jih mora znati povezovati. »Dobro mora poznati svojo organizacijo, znati predvideti spremembe in se jim prilagajati.« Kot sta zaključila moderatorja pogovora Uroš Hakl, Pristop, in Mitja Blagajac, SPEM, je torej zgleden PR-ovec interdisciplinarna oseba, ki mora nenehno nadgrajevati svoje znanje in veščine ter se prilagajati novostim.