Kriteriji ocenjevanja

1. SPOROČILNOST MEDIJA IN IZPOLNJEVANJE POSLANSTVA MEDIJA (TISKANI MEDIJ)

1.1. Komunikacijska in sporočilna vrednost glasila

1.2. Vsebinska organiziranost

1.3. Način podajanja informacij (primernost jezika, naslovnica, naslovi, uvodnik)

Kakovost pisanja – zanimivost, berljivost, »živost« pisanja
Jasnost pisanja – besedilo je enostavno razumljivo
Jasnost razlaga kompleksnih vsebin ali konceptov
Vsebinska natančnost (ni ponavljanja vsebin, ni nepotrebnega parafraziranja vsebin)
Pravopisna natančnost
Konsistentnost stila pisanja
Izogibanje klišejskim (»korporativnim«) besedam in žargonu
Primerna dolžina stavkov in odstavkov (kot razumljivo besedilo se po novinarski teoriji obravnavajo stavki s 19 – 25 besed)
Glasilo ima uvodnik
Zanimivi in dinamični naslovi

1.4. Spodbujanje pripadnosti podjetju

Objavljanje strateških vsebin o podjetju (vizija, strategija, vrednote, poslovni načrt)
Vključevanje vidika zaposlenih v vsebino in vzpostavljanje dvosmerne komunikacije (preko npr: ankete, kolumne, intervjuji z zaposlenimi, pisma bralcev itd)

2.1. Pestrost novinarskih zvrsti

2.2. Kakovost novinarskih zvrsti

Točnost: neizkrivljena in natančna predstavitev dogodka; uporaba različnih virov informacij in primerjava sporočil med različnimi viri informacij
Informacijska raznolikost: glasilo ne poroča zgolj o lahko dostopnih informacijah (npr: psevdogodki), ampak posvečajo pozornost tudi neorganiziranim in manjšim virom informacij
Preglednost: predstavitev konteksta dogodka (informacije); jasno navajanje virov informacij, udeležencev dogodkov in njihov mnenje; jasno navajanje avtorjevih osebnih stališč, odkritij, mnenj ter jasna označitev, kdaj avtor prispevka navajanja mnenja drugih oseb
Stvarnost: jasno ločevanje mnenj in objektivnih informacij o določenem dogodku
Uravnoteženost: enakovredno zastopanje nasprotujočih si stališč
Razumljivost: razumljivost besedila glede na bralce

2.3. Novinarski jezik (slog in kakovost pisanja)

2.4. Uvodniki

Obravnavana tema je interpretirana iz avtorjevega stališča (avtor predstavlja svoj pogled na izbrano temo)
V tekstu so uporabljena stilno zaznamovana jezikovna sredstva
Predmet uvodnika je dogodek, stanje ali izbrani aktualni problem, ki ga uredništvo izbere kot najpomembnejšega izmed vseh vsebin ali tematik izdaje
V tekstu prevladuje interpretativna zvrst pisanja
Uvodnik uspešno izvaja funkcijo pojasnjevanja (bralcu razloži ali pojasni tisto, kar ni bilo omenjenega v informativnem besedilu na isto temo)
Uvodnik ima tudi apelativno funkcijo (pisec bralca poziva ali svetuje k določenemu dejanju)

2.5. Naslovi

Naslov pritegne pozornost bralca
Naslov posreduje bistvo sporočila
Naslov pritegne in motivira bralca v branje besedila
Naslov pripoveduje bodisi nekaj novega, bodisi nekaj na povsem nov, izviren, drugačen način

3.1. Komunikacijska in sporočilna vrednost glasila

3.2. Vsebinska organiziranost

3.3. Način podajanja informacij (primernost jezika, naslovnica, naslovi, uvodnik)

Kakovost pisanja – zanimivost, berljivost, »živost« pisanja
Jasnost pisanja – besedilo je enostavno razumljivo
Jasnost razlage kompleksnih vsebin ali konceptov
Vsebinska natančnost (ni ponavljanja vsebin, ni nepotrebnega parafraziranja vsebin)
Pravopisna natančnost
Konsistentnost stila pisanja
Izogibanje klišejskim (»korporativnim«) besedam in žargonu
Primerna dolžina stavkov in odstavkov
Zanimivi in dinamični naslovi
Glasilo ima uvodnik

3.4. Spodbujanje pripadnosti podjetju

Objavljanje strateških vsebin o podjetju (vizija, strategija, vrednote, poslovni načrt)
Vključevanje vidika zaposlenih v vsebino in (preko npr: ankete, kolumne, intervjuji z zaposlenimi, pisma bralcev itd.)
Vzpostavljanje dvosmerne komunikacije (npr: možnost komentiranja vsebin)

3.5. Struktura informacij in navigacija

Struktura besedila je logična (jasnost, funkcionalnost, intuitivnost)
Dobra uporaba hiperpovezav, ki so opremljene z dodatni razlagalnim besedilom (kjer je to potrebno)
Delujoče povezave
Delujoča funkcija iskanja
Oblikovanje informacij je ustrezno mediju (pravilno grafično izpostavljanje informacij glede na njihovo pomembnost in hierarhijo v besedilu, uporaba grafik in tabel, kjer je to potrebno za nazornost podajanja informacij)