Dogodki v letu 2010

Člani SJS se lahko brezplačno udeležujejo vseh strokovnih srečanj, ki jih pripravi sekcija.

Profesionalni standardi odnosov z javnostmi v javnem sektorju

30. november 2010 ob 16.30 uri v predavalnici Generalnega davčnega urada, Šmartinska 55 (pritličje), Ljubljana

Sogovorniki so predstavili svoje poglede in izkušnje, ki jih imajo z delovanjem na področju odnosov z javnostmi v različnih segmentih javnega sektorja. Direktor UKOM Darijan Košir je spregovoril o modelu organiziranosti OJ na ravni Vlade RS, Valentin Hajdinjak je predstavil izkušnje, ki jih ima v Zdravniški zbornici in jih je imel kot dolgoletni PR v javnem sektorju ter uradni govorec Vlade RS. Manca Šetina Miklič je izpostavila funkcijo OJ na nivoju lokalne samouprave in pomen komuniciranja z različnimi javnostmi, Polona Lečnik Wallas pa tudi pomen notranjega komuniciranja. Sogovorniki so spregovorili tudi o načelih odgovornosti, o možnostih in nujnosti izobraževanja ter kadrovski podhranjenosti. V razpravi so udeleženci predstavili še svoje poglede in modele organiziranosti po posameznih institucijah in menili, da sta besedili iz leta 1998 še vedno aktualni kot izhodišče za dopolnitev oziroma aktualiziranje obeh dokumentov, s čimer se bo SJS ukvarjala še v prvi polovici leta 2011.Predstavitev srečanja

14. SKOJ - Slovenska konferenca za odnose z javnostmi

21. oktober 2010, sekcija v okviru programa konference sodeluje z dvema prispevkoma:

Komuniciranje v javnem sektorju - odgovorno, tudi s praznimi žepi?mag. Nina Furman, Računsko sodišče RS in Iztok Verdnik, DURS

Odgovornost komuniciranja v javnem sektorju je neposredno povezana z vprašanji o materialnih (finančnih) pogojih, praksah in zahtevah - deloma tudi z vidika krčenja sredstev za komuniciranje kot posledico varčevalnih ukrepov v času recesije. Piarovci javnega sektorja se redno soočamo z zavedanjem, da proračun nikdar ni dovolj velik za vse cilje in učinke, ki bi jih radi dosegli. Vsak projekt komuniciranja, še posebej, če je financiran z davkoplačevalskim denarjem, je treba skrbno načrtovati, saj le tako transparentno in odgovorno poslujemo z vsemi deležniki. 

Kolikšna je avtonomija pri načrtovanju predvidenih izdatkov za komuniciranje v odnosu do celotnega proračuna določene institucije javnega sektorja? Kako v obstoječih materialnih pogojih kar najbolje zapolniti vrzeli v pričakovanju med vodstvom, javnostmi in mediji? Predstavili bomo izsledke raziskave obsega proračunov oddelkov za odnose z javnostmi v nekaterih institucijah EU in primerjalno slovenske javne uprave po dostopnih podatkih in jih tudi ovrednotili.  

Odgovorne javne komunikacijske kampanjemag. Nada Serajnik Sraka, UKOM z Mitjo Vrdelja, IVZ in Polonco Šritof, ZAG

Ste se kdaj vprašali kot naročnik, načrtovalec ali izvajalec o odgovornostih v javnih komunikacijskih kampanjah? Kakšna je odgovornost naročnika, ko se odloči za kampanjo? Kako odgovorni so načrtovalci, ko zastavijo strategijo, presojajo o ciljih javnostih in orodjih ter se odločajo o sporočilih? Kakšno odgovornost v komunikacijskem procesu nosijo partnerji, s katerimi poskušate doseči spremembe? Kako odgovorni smo komunikatorji - za rezultate komunikacijskih dejavnosti in za širše posledice, ki jih kampanja navadno sproži? Ali znamo ravnati dovolj odgovorno z javnimi sredstvi, ki so nam bila zaupana za izvedbo kampanj?
Pogledali bomo v »drobovje« dveh znanih javnih kampanj: Očistimo Slovenijo v enem dnevu in Ustavimo pandemsko gripo ter iskali odgovore na vprašanja o odgovornosti naročnikov in izvajalcev kampanj ter oblikovali priporočila za odgovorno ravnanje v načrtovanju, vodenju in ocenjevanju komunikacijskih kampanj.

Pravica vedeti. Med Zakonom o medijih in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja

14. september 2010

Gosta prvega jesenskega srečanja sta bila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in prof. dr. Miro Cerar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, sodelovala pa je tudi Anja Anzeljc, strokovna sodelavka za področje ZDIJZ z Ministrstva za javno upravo.

Na srečanju je sodelovalo 50 predstavnikov za odnose z javnostmi in drugih strokovnih sodelavcev institucij širšega javnega sektorja. Srečanja sta se udeležili tudi predsednica in podpredsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Elvira Medved ter Simona Rodež.

Eden od povodov za srečanje je bilo dejstvo, da se je večina organov širšega javnega sektorja v letošnjem juniju srečala z vprašanji enega od slovenskih medijev, ki so se nanašala na področja, povezana z delovnim razmerjem, kot so ime in priimek javnega uslužbenca, skupna bruto plača, položaj, naziv, datum nastopa v delovno razmerje, opis delovnih nalog, podatki o opravljenem delu in tudi na podatke o celotnem proračunskem financiranju organa.

Nataša Pirc Musar je uvodoma predstavila zgodovino dostopa do informacij javnega značaja, nato pa prešla na konkretne primere, s katerimi se Urad srečuje pri svojem delu. Pravno stališče, ki ga je poudarila in izpostavila je, da javni uslužbenci nimajo absolutne pravice do zasebnosti glede delovnega razmerja, še posebej po določbah o javnosti plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju iz leta 2005. 

Paradigmo "potreba vedeti" in "pravica vedeti" je izpostavil tudi prof. dr. Cerar, ki je iz svojega zornega kota predstavi nujnost prave mere in korelacijo med drugim odstavkom 39. člena Ustave, ki določa, da ima pravico dobiti informacijo javnega značaja le tisti, ki ima v zakonu utemeljen pravni interes in ZDIJZ. 

V nadaljevanju sta sogovornika spregovorila tudi o razlikah med določbami 45. člena Zakon o medijih ter določbami ZDIJZ in posledičnih dolžnostih piarovcev po enem in drugem zakonu. Informacije za medije so namreč širši pojem od informacij javnega značaja. Vrsta replik in vprašanj je bila namenjenih zbirkam podatkov, s katerimi na podlagi pridobljenih informacij razpolaga medij, o zaščiti zaposlenih pred neadekvatnimi primerjavami in predstavami, ki se ustvarijo na podlagi prejetih podatkov, o morebitnih zlorabah pravic dostopanja do javnih informacij, o pravicah in možnostih naknadnega nadzora ter o notranjem komuniciranju in z vidika zaposlenih psiholoških učinkih zbranih in predstavljenih podatkov.

Živahna razprava je pokazala, da so takšna in sorodna vprašanja vedno aktualna in da razvoj praks ter primerov kaže na potrebe po prilagajanju zakonodajnih okvirov. Razprava se je zaključila z mislijo o transparentnosti, za katero se moramo zavzemati v javnem sektorju, na spletu posledično objavljamo na tisoče dokumentov in informacij ter z vprašanjem o definiranju (ne)sorazmernosti pri zahtevah po informacijah javnega značaja.

Odnosi z javnostmi v lokalni samoupravi

13. maj 2010, Pogovor z županom Mestne občine Ljubljana, Zoranom Jankovićem

Župan glavnega mesta Slovenije Zoran Janković je dvajsetim udeležencem srečanja spregovoril o svojih izkušnjah pri sodelovanju z različnimi deležniki, javnostmi in mediji. Z izvolitvijo za župana je prevzel odgovornost za občino, ki je ena medijsko najbolj izpostavljenih in zanimivih. Največja slovenska občina je dnevno soočena z mnogoterimi zahtevami medijev ter vseh, ki v mestu prebivajo ali delajo. 

Zoran Janković ima tudi dolgoletno kariero v svetu gospodarstva. Za svoje uspešno delovanje v gospodarstvu je Zoran Janković prejel kar 13 najvišjih priznanj in nagrad.

Udeležencem srečanja je spregovoril tudi o svojih izkušnjah pri komuniciranju z mediji, v času, ko je bil gospodarstvenik, o sedanjem sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi in o neposrednih stikih z ljudmi, ki jih srečuje na številnih dogodkih, na tržnici, na športnih igriščih, v vrtcih in na gradbiščih. 

Odnosi z javnostmi v obrambnem sistemu
25. marec 2010, srečanje z ministrico dr. Ljubico Jelušič in njeno ekipo na Ministrstvu za obrambo

Pridružite se nam

Pridi, Razmisli, Snuj in Spremeni – PRSS, Slovensko društvo za odnose z javnostmi. PRSS združuje več kot 300 članov iz vse Slovenije. Iz vseh večjih podjetij. Iz vseh večjih neprofitnih organizacij, državnih ustanov in institutov. Strokovnjake iz agencij in samostojne svetovalce. Postanite del ene najmočnejših mrež v Sloveniji!

Postanite član
-->