Pravilnik častnega razsodišča
Na podlagi 13. člena Temeljnega akta Slovenskega društva za odnose z javnostmi sprejema častno razsodišče na svoji 1. seji, dne 6. maja, v Ljubljani Poslovnik dela in pravilnik častnega razsodišča pri Slovenskem društvu za odnose z javnostmi
I. Splošne določbe
1. člen: Slovensko društvo za odnose z javnostmi (v nadaljevanju: društvo) ima častno razsodišče. Naziv razsodišča je: častno razsodišče Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Sedež častnega razsodišča je enak vsakokratnemu sedežu društva.
2. člen: Status častnega razsodišča
Častno razsodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno.
3. člen: Upoštevanje pravil pri odločanju častnega razsodišča
Častno razsodišče mora pri svojem delu in pri odločitvah, ki jih sprejema, upoštevati Kodeks etike Slovenskega društva za odnose z javnostmi, druga pravila stroke, dobre poslovne običaje, poslovno moralo, ta pravilnik in druge akte društva. Častno razsodišče ne sme sprejemati odločitev, ki bi nasprotovale pravnemu redu Republike Slovenije.
4. člen: Stranke v postopku
Stranki v postopku pred častnim razsodiščem sta vlagatelj predloga (v nadaljevanju: predlagatelj) in nasprotni udeleženec, zoper katerega je vložen predlog v predlaganem primeru (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec).
II. Pristojnosti častnega razsodišča
5. člen: Naloge častnega razsodišča
Častno razsodišče skrbi za:
6. člen: Delovanje častnega razsodišča
Častno razsodišče lahko deluje le na osnovi predloga, ki ga lahko poda uprava društva, vsak član društva ali vsaka druga oseba.
Častno razsodišče mora objavljati vse razsodbe, ki jih sprejme.
Častno razsodišče lahko zahteva, da predlagatelj dopolni predlog, ki je v taki meri pomanjkljiv, da iz njega ni jasno razvidna kršitev ali ima druge pomanjkljivosti, ki onemogočajo obravnavo.
Če predlagatelj predloga ne dopolni v roku, ki ga določi častno razsodišče, le-to ni dolžno razpravljati o predlogu.
Če predlog ni dopolnjen v roku, ki ga določi častno razsodišče, pozneje ni mogoče vložiti predloga za obravnavo v isti zadevi.
7. člen: Veljavnost sankcij
Sankcije, ki jih častno razsodišče sprejema, imajo veljavnost samo za člane društva in samo v okviru društva.
III. Organi častnega razsodišča
8. člen: Člani častnega razsodišča
Častno razsodišče ima predsednika, dva člana in dva namestnika članov častnega razsodišča.
Člani častnega razsodišča ne smejo biti zaposleni v istih pravnih osebah.
9. člen: Volitve članov častnega razsodišča
Organe iz prejšnjega člena voli skupščina društva z navadno večino na seji društva prisotnih članov, na predlog uprave ali najmanj 10 članov društva.
10. člen: Mandat članov častnega razsodišča
Mandat članov častnega razsodišča traja 3 leta. Član je lahko izvoljen večkrat zapored.
11. člen: Razrešitev članov častnega razsodišča
Člana častnega razsodišča razreši skupščina društva pred potekom mandata:
če to član razsodišča sam zahteva,
če mu skupščina z večino glasov prisotnih izreče nezaupnico zaradi slabega opravljanja razsodniškega dela ali zlorabe razsodniškega položaja.
IV. Postopek pred častnim razsodiščem
12. člen:PredlogPostopek pred častnim razsodiščem se začne z vložitvijo predloga, ki ga je potrebno vložiti v pisni obliki, v dveh izvodih.
13. člen: Obvestilo nasprotnega udeleženca
Izvod predloga pošlje častno razsodišče s priporočeno pošto nasprotnemu udeležencu, zoper katerega je vložen predlog pred častnim razsodiščem.
14. člen: Roki za obravnavo
Častno razsodišče je dolžno obravnavati vsak predlog v roku enega meseca po prejemu predloga, vendar obravnave ne sme razpisati prej kot 8 dni potem, ko prejme predlog nasprotni udeleženec.
15. člen: Sestava častnega razsodišča
Častno razsodišče deluje v senatu 3 razsodnikov, ki ga sestavljajo predsednik, člana ali njihova namestnika.
Če je prisoten na seji častnega razsodišča predsednik in oba člana, namestnika nimata pravice sodelovanja in odločanja.
V primeru odsotnosti predsednika ali članov namesto njih v senatu veljavno sodelujeta in odločata namestnika.
Če je kateri od članov ali namestnikov častnega razsodišča vložil predlog za obravnavo pred častnim razsodiščem ali če je tako zahtevo podala ustanova, v kateri je član častnega razsodišča zaposlen ali je z njo trajno in pomembno poslovno povezan ali če je predlog podan zoper takega posameznika ali podjetje, član ali namestnik ne more sodelovati in odločati o vloženem predlogu.
16. člen: Udeležba na seji
Na sejo častnega razsodišča morata biti z vabilom, ki je poslano s priporočeno pošto, obvezno vabljena predlagatelj in nasprotni udeleženec.
Če se seje predlagatelj ali nasprotni udeleženec ne udeležita, to ni ovira, da seja ne bi bila opravljena.
17. člen: Prisotnost na seji
Na seji častnega razsodišča so lahko prisotni tudi drugi člani društva, če s tem predhodno soglaša častno razsodišče pa tudi predstavniki medijev in nečlani častnega razsodišča.
18. člen: Potek seje
Seja častnega razsodišča se začne z ustnim podajanjem predloga, ki ga mora podati predlagatelj.
Če predlagatelja, ki je bil na sejo povabljen, ni, povzame predlog član častnega razsodišča.
Potem, ko predlagatelj poda predlog, lahko poda svoj zagovor še nasprotni udeleženec.
Vsak član častnega razsodišča sme postavljati vprašanja strankam, da se stanje stvari razjasni.
Če je potrebno za ugotovitev stanja opraviti dodatne poizvedbe, se seja častnega razsodišča prekine in se po opravljenih poizvedbah, ki jih mora opraviti eden od članov častnega razsodišča, ponovno skliče, najkasneje v roku 30. dni.
19. člen: Zaključek obravnave pred častnim razsodiščem
Pred častnim razsodiščem je obravnava zaključena, ko se častno razsodišče po posvetu odloči, da je dejansko stanje tako razjasnjeno, da bo lahko častno razsodišče izdalo razsodbo o predlogu.
Zoper odločitev častnega razsodišča o zaključku obravnave ni posebne pritožbe, pač pa se lahko v pritožbi zoper razsodbo častnega razsodišča ugovarja, da dejansko stanje ni bilo popolnoma ali pravilno ugotovljeno.
20. člen: Posvetovanje in razsojanje častnega razsodišča
Po zaključeni obravnavi, ko je dejansko stanje razjasnjeno, se častno razsodišče umakne na posvetovanje in glasovanje, ki potekata tajno.
21. člen: Tajnost posvetovanja in glasovanja
Razen članov častnega razsodišča in zapisnikarja nihče ne sme sodelovati pri posvetovanju in odločanju častnega razsodišča.
22. člen: Odločitev častnega razsodišča
Razsodbo pošlje častno razsodišče v roku osem dni po zaključeni seji s priporočenim pismom predlagatelju, nasprotnemu udeležencu in upravi društva.
23. člen: Pritožba
Zoper razsodbo častnega razsodišča je mogoča pritožba, ki jo je potrebno pisno vložiti v roku osem dni po prejemu razsodbe.
Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sankcije, ki jo je izreklo častno razsodišče.
24. člen: Pravica do pritožbe
Pritožita se lahko predlagatelj in nasprotni udeleženec, ki se ne strinjata z razsodbo častnega razsodišča.
25. člen: Pritožbeni razlogi
Pritožbeni razlogi, zaradi katerih se lahko izpodbija razsodbo častnega razsodišča, so:
26. člen: Pritožbena instanca
O pritožbi odloča v roku enega meseca skupščina društva. Do glasovanja niso upravičeni člani častnega razsodišča, ki so odločali na prvi stopnji, predlagatelj in nasprotni udeleženec.Odločitev skupščine je dokončna in zoper odločitev ni pritožbe.
27. člen: Stroški
Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.Stroški, ki nastanejo pri častnem razsodišču, bremenijo društvo. 13. člen: Obvestilo nasprotnega udeleženca
V. Razsodbe častnega razsodišča
28. člen: Sestavni deli razsodbe Razsodba mora vsebovati:
uvod,
izrek,
obrazložitev,
podpis članov častnega razsodišča, ki so odločali o zadevi.
29. člen: Uvod
V uvodu se navede predlagatelja, nasprotnega udeleženca, datum in kratek opis kršitve, ki izvira iz predloga, datum obravnave, člane častnega razsodišča, ki so razsojali, in datum razsodbe.
30. člen: Izrek
Iz izreka mora jasno izhajati odločitev častnega razsodišča (zavrnilna odločba, ukor, pogojna izključitev).
31. člen: Obrazložitev
V obrazložitvi mora biti povzeto dejansko stanje, kot ga je ugotovilo častno razsodišče, in razlogi za odločitev častnega razsodišča.
V obrazložitvi lahko častno razsodišče poda tudi svoje priporočilo o tem, kako morajo v podobnih situacijah ravnati člani društva.
32. člen: Zavrnilna odločba
Če častno razsodišče razsodi, da kršitev ni bila storjena, izda odločbo, s katero ugotovi, da v konkretni situaciji ni prišlo do kršitve.
V tem primeru v isti zadevi ni mogoče ponovno vložiti predloga na častno razsodišče.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
33. člen: Ukor
Če častno razsodišče razsodi, da je bila storjena lažja kršitev, izreče kazen ukora.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
34. člen: Pogojna izključitev
Če častno razsodišče razsodi, da je bila storjena težja kršitev, izreče kazen pogojne izključitve.
V primeru, da se izreče kazen pogojne izključitve, kaznovanemu članu miruje članstvo v društvu za dobo enega leta.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
35. člen: Ponovno odločanje pri pogojni izključitvi
V primeru pogojne izključitve se po enem letu častno razsodišče v isti zadevi zopet sestane na lastno pobudo.
Častno razsodišče odloča ali se član po preteku enega leta izključi ali pa ostane član društva z vsemi pravicami in dolžnostmi.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
VI. Posebne določbe o vodenju obravnav
36. člen: Zastaranje predlogaMogoče je obravnavati kršitve, za katere je predlog vložen najkasneje v 6 mesecih po storjeni kršitvi.
37. člen: Zastaranje obravnave
Na prvi stopnji je potrebno odločiti pred potekom enega leta, od storjene kršitve.
38. člen: Posledice zastaranja
Če predlog ni bil vložen ali če obravnava na prvi stopnji ni bila vodena ali če odločitev ni bila sprejeta v rokih iz prejšnjih členov tega poglavja, je postopek zastaran in ga je potrebno ustaviti.
39. člen: Postopek o isti stvari
Postopka ni mogoče voditi, če je bil o isti kršitvi pred častnim razsodiščem že voden postopek o isti stvari.
40. člen: Postopek pred drugim organom
Če poteka obravnava pred rednim sodiščem ali drugim organom izven društva, to ni ovira za vodenje postopka pred častnim razsodiščem.
VI. Predhodne in končne določbe
41. člen: Smiselna raba drugih pravilZa vsa vprašanje, ki v tem pravilniku niso urejena, se smiselno rabijo določila Zakona o nepravdnem postopku.
42. člen
Objava poslovnika in pravilnika častnega razsodišča Poslovnik in pravilnik častnega razsodišča se objavi v javnih glasilih.
43. člen: Veljavnost poslovnika in pravilnika
Ta poslovnik in pravilnik začne veljati z dnem objave v glasilu Slovenskega društva za odnose z javnostmi.
Ljubljana, 6. maj 1998
I. Splošne določbe
1. člen: Slovensko društvo za odnose z javnostmi (v nadaljevanju: društvo) ima častno razsodišče. Naziv razsodišča je: častno razsodišče Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Sedež častnega razsodišča je enak vsakokratnemu sedežu društva.
2. člen: Status častnega razsodišča
Častno razsodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno.
3. člen: Upoštevanje pravil pri odločanju častnega razsodišča
Častno razsodišče mora pri svojem delu in pri odločitvah, ki jih sprejema, upoštevati Kodeks etike Slovenskega društva za odnose z javnostmi, druga pravila stroke, dobre poslovne običaje, poslovno moralo, ta pravilnik in druge akte društva. Častno razsodišče ne sme sprejemati odločitev, ki bi nasprotovale pravnemu redu Republike Slovenije.
4. člen: Stranke v postopku
Stranki v postopku pred častnim razsodiščem sta vlagatelj predloga (v nadaljevanju: predlagatelj) in nasprotni udeleženec, zoper katerega je vložen predlog v predlaganem primeru (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec).
II. Pristojnosti častnega razsodišča
5. člen: Naloge častnega razsodišča
Častno razsodišče skrbi za:
- spoštovanje pravil društva,
- spoštovanje etičnega kodeksa stroke,
- razvijanje prakse,
- krepitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale,
- ugled stroke.
6. člen: Delovanje častnega razsodišča
Častno razsodišče lahko deluje le na osnovi predloga, ki ga lahko poda uprava društva, vsak član društva ali vsaka druga oseba.
Častno razsodišče mora objavljati vse razsodbe, ki jih sprejme.
Častno razsodišče lahko zahteva, da predlagatelj dopolni predlog, ki je v taki meri pomanjkljiv, da iz njega ni jasno razvidna kršitev ali ima druge pomanjkljivosti, ki onemogočajo obravnavo.
Če predlagatelj predloga ne dopolni v roku, ki ga določi častno razsodišče, le-to ni dolžno razpravljati o predlogu.
Če predlog ni dopolnjen v roku, ki ga določi častno razsodišče, pozneje ni mogoče vložiti predloga za obravnavo v isti zadevi.
7. člen: Veljavnost sankcij
Sankcije, ki jih častno razsodišče sprejema, imajo veljavnost samo za člane društva in samo v okviru društva.
III. Organi častnega razsodišča
8. člen: Člani častnega razsodišča
Častno razsodišče ima predsednika, dva člana in dva namestnika članov častnega razsodišča.
Člani častnega razsodišča ne smejo biti zaposleni v istih pravnih osebah.
9. člen: Volitve članov častnega razsodišča
Organe iz prejšnjega člena voli skupščina društva z navadno večino na seji društva prisotnih članov, na predlog uprave ali najmanj 10 članov društva.
10. člen: Mandat članov častnega razsodišča
Mandat članov častnega razsodišča traja 3 leta. Član je lahko izvoljen večkrat zapored.
11. člen: Razrešitev članov častnega razsodišča
Člana častnega razsodišča razreši skupščina društva pred potekom mandata:
če to član razsodišča sam zahteva,
če mu skupščina z večino glasov prisotnih izreče nezaupnico zaradi slabega opravljanja razsodniškega dela ali zlorabe razsodniškega položaja.
IV. Postopek pred častnim razsodiščem
12. člen:PredlogPostopek pred častnim razsodiščem se začne z vložitvijo predloga, ki ga je potrebno vložiti v pisni obliki, v dveh izvodih.
13. člen: Obvestilo nasprotnega udeleženca
Izvod predloga pošlje častno razsodišče s priporočeno pošto nasprotnemu udeležencu, zoper katerega je vložen predlog pred častnim razsodiščem.
14. člen: Roki za obravnavo
Častno razsodišče je dolžno obravnavati vsak predlog v roku enega meseca po prejemu predloga, vendar obravnave ne sme razpisati prej kot 8 dni potem, ko prejme predlog nasprotni udeleženec.
15. člen: Sestava častnega razsodišča
Častno razsodišče deluje v senatu 3 razsodnikov, ki ga sestavljajo predsednik, člana ali njihova namestnika.
Če je prisoten na seji častnega razsodišča predsednik in oba člana, namestnika nimata pravice sodelovanja in odločanja.
V primeru odsotnosti predsednika ali članov namesto njih v senatu veljavno sodelujeta in odločata namestnika.
Če je kateri od članov ali namestnikov častnega razsodišča vložil predlog za obravnavo pred častnim razsodiščem ali če je tako zahtevo podala ustanova, v kateri je član častnega razsodišča zaposlen ali je z njo trajno in pomembno poslovno povezan ali če je predlog podan zoper takega posameznika ali podjetje, član ali namestnik ne more sodelovati in odločati o vloženem predlogu.
16. člen: Udeležba na seji
Na sejo častnega razsodišča morata biti z vabilom, ki je poslano s priporočeno pošto, obvezno vabljena predlagatelj in nasprotni udeleženec.
Če se seje predlagatelj ali nasprotni udeleženec ne udeležita, to ni ovira, da seja ne bi bila opravljena.
17. člen: Prisotnost na seji
Na seji častnega razsodišča so lahko prisotni tudi drugi člani društva, če s tem predhodno soglaša častno razsodišče pa tudi predstavniki medijev in nečlani častnega razsodišča.
18. člen: Potek seje
Seja častnega razsodišča se začne z ustnim podajanjem predloga, ki ga mora podati predlagatelj.
Če predlagatelja, ki je bil na sejo povabljen, ni, povzame predlog član častnega razsodišča.
Potem, ko predlagatelj poda predlog, lahko poda svoj zagovor še nasprotni udeleženec.
Vsak član častnega razsodišča sme postavljati vprašanja strankam, da se stanje stvari razjasni.
Če je potrebno za ugotovitev stanja opraviti dodatne poizvedbe, se seja častnega razsodišča prekine in se po opravljenih poizvedbah, ki jih mora opraviti eden od članov častnega razsodišča, ponovno skliče, najkasneje v roku 30. dni.
19. člen: Zaključek obravnave pred častnim razsodiščem
Pred častnim razsodiščem je obravnava zaključena, ko se častno razsodišče po posvetu odloči, da je dejansko stanje tako razjasnjeno, da bo lahko častno razsodišče izdalo razsodbo o predlogu.
Zoper odločitev častnega razsodišča o zaključku obravnave ni posebne pritožbe, pač pa se lahko v pritožbi zoper razsodbo častnega razsodišča ugovarja, da dejansko stanje ni bilo popolnoma ali pravilno ugotovljeno.
20. člen: Posvetovanje in razsojanje častnega razsodišča
Po zaključeni obravnavi, ko je dejansko stanje razjasnjeno, se častno razsodišče umakne na posvetovanje in glasovanje, ki potekata tajno.
21. člen: Tajnost posvetovanja in glasovanja
Razen članov častnega razsodišča in zapisnikarja nihče ne sme sodelovati pri posvetovanju in odločanju častnega razsodišča.
22. člen: Odločitev častnega razsodišča
Razsodbo pošlje častno razsodišče v roku osem dni po zaključeni seji s priporočenim pismom predlagatelju, nasprotnemu udeležencu in upravi društva.
23. člen: Pritožba
Zoper razsodbo častnega razsodišča je mogoča pritožba, ki jo je potrebno pisno vložiti v roku osem dni po prejemu razsodbe.
Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sankcije, ki jo je izreklo častno razsodišče.
24. člen: Pravica do pritožbe
Pritožita se lahko predlagatelj in nasprotni udeleženec, ki se ne strinjata z razsodbo častnega razsodišča.
25. člen: Pritožbeni razlogi
Pritožbeni razlogi, zaradi katerih se lahko izpodbija razsodbo častnega razsodišča, so:
- napačna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja,
- napačna uporaba pravil, na podlagi katerih častno razsodišče odloča,
- nepravilna raba predvidenih sankcij (če častno razsodišče za ugotovljeno kršitev uporabi sankcijo, ki je glede na ugotovljeno kršitev bodisi preblaga, bodisi prestroga).
26. člen: Pritožbena instanca
O pritožbi odloča v roku enega meseca skupščina društva. Do glasovanja niso upravičeni člani častnega razsodišča, ki so odločali na prvi stopnji, predlagatelj in nasprotni udeleženec.Odločitev skupščine je dokončna in zoper odločitev ni pritožbe.
27. člen: Stroški
Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.Stroški, ki nastanejo pri častnem razsodišču, bremenijo društvo. 13. člen: Obvestilo nasprotnega udeleženca
V. Razsodbe častnega razsodišča
28. člen: Sestavni deli razsodbe Razsodba mora vsebovati:
uvod,
izrek,
obrazložitev,
podpis članov častnega razsodišča, ki so odločali o zadevi.
29. člen: Uvod
V uvodu se navede predlagatelja, nasprotnega udeleženca, datum in kratek opis kršitve, ki izvira iz predloga, datum obravnave, člane častnega razsodišča, ki so razsojali, in datum razsodbe.
30. člen: Izrek
Iz izreka mora jasno izhajati odločitev častnega razsodišča (zavrnilna odločba, ukor, pogojna izključitev).
31. člen: Obrazložitev
V obrazložitvi mora biti povzeto dejansko stanje, kot ga je ugotovilo častno razsodišče, in razlogi za odločitev častnega razsodišča.
V obrazložitvi lahko častno razsodišče poda tudi svoje priporočilo o tem, kako morajo v podobnih situacijah ravnati člani društva.
32. člen: Zavrnilna odločba
Če častno razsodišče razsodi, da kršitev ni bila storjena, izda odločbo, s katero ugotovi, da v konkretni situaciji ni prišlo do kršitve.
V tem primeru v isti zadevi ni mogoče ponovno vložiti predloga na častno razsodišče.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
33. člen: Ukor
Če častno razsodišče razsodi, da je bila storjena lažja kršitev, izreče kazen ukora.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
34. člen: Pogojna izključitev
Če častno razsodišče razsodi, da je bila storjena težja kršitev, izreče kazen pogojne izključitve.
V primeru, da se izreče kazen pogojne izključitve, kaznovanemu članu miruje članstvo v društvu za dobo enega leta.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
35. člen: Ponovno odločanje pri pogojni izključitvi
V primeru pogojne izključitve se po enem letu častno razsodišče v isti zadevi zopet sestane na lastno pobudo.
Častno razsodišče odloča ali se član po preteku enega leta izključi ali pa ostane član društva z vsemi pravicami in dolžnostmi.
Odločitev se izreče pisno, posreduje strankam in skupščini ter objavi v javnih glasilih.
VI. Posebne določbe o vodenju obravnav
36. člen: Zastaranje predlogaMogoče je obravnavati kršitve, za katere je predlog vložen najkasneje v 6 mesecih po storjeni kršitvi.
37. člen: Zastaranje obravnave
Na prvi stopnji je potrebno odločiti pred potekom enega leta, od storjene kršitve.
38. člen: Posledice zastaranja
Če predlog ni bil vložen ali če obravnava na prvi stopnji ni bila vodena ali če odločitev ni bila sprejeta v rokih iz prejšnjih členov tega poglavja, je postopek zastaran in ga je potrebno ustaviti.
39. člen: Postopek o isti stvari
Postopka ni mogoče voditi, če je bil o isti kršitvi pred častnim razsodiščem že voden postopek o isti stvari.
40. člen: Postopek pred drugim organom
Če poteka obravnava pred rednim sodiščem ali drugim organom izven društva, to ni ovira za vodenje postopka pred častnim razsodiščem.
VI. Predhodne in končne določbe
41. člen: Smiselna raba drugih pravilZa vsa vprašanje, ki v tem pravilniku niso urejena, se smiselno rabijo določila Zakona o nepravdnem postopku.
42. člen
Objava poslovnika in pravilnika častnega razsodišča Poslovnik in pravilnik častnega razsodišča se objavi v javnih glasilih.
43. člen: Veljavnost poslovnika in pravilnika
Ta poslovnik in pravilnik začne veljati z dnem objave v glasilu Slovenskega društva za odnose z javnostmi.
Ljubljana, 6. maj 1998