Izšla 12. številka PiarNaKvadrat
15. december 2009 Izšla nova, že 12. številka revije PiarNaKvadrat. Tokrat jo posvečamo zgodbi, ki spreminja. Zgodbi, ki bo pripeljala Slovenijo iz "kure" v gazelo. Preberite več. Življenjska veda uči, da naloga modrecev ni, da ponudijo prave odgovore na zastavljena vprašanja, temveč da zastavijo prava vprašanja. Morda se srčika pravega, času in okoliščinam primernega vprašanja komunikacijske stroke skriva v razmišljanju, ki ga v pogovoru za revijo PR2 ponudi predsednik upravnega odbora Halcoma in predsednik sveta Gazela Matjaž Čadež: »Slovenci smo že velikokrat dokazali, da znamo biti najboljši in zakaj ne bi pokazali, da smo lahko tudi kot država najboljši? Ena od prednosti, ki jo sicer vsi razumejo kot pomanjkljivost, je, da smo majhni, a v majhni družbi lahko hitreje prideš do rezultatov. Ambiciozni lahko potegnejo za seboj tudi druge in če je ideja na mestu, jo kmalu sprejmejo vsi tisti, ki želijo doseči nekaj več. Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da radi prispevamo, če smo pozvani k dejanjem, le najti moramo ustrezne motive, da v tem tudi uživamo.«
Kdo in zakaj bi imel motiv prispevati, da Slovenija postane gazela?
Bolj ko se je sestavljala tokratna edicija revije PiarNaKvadrat, bolj je izbor teme spominjal na znano rusko ljudsko pripovedko o velikanski repi. Saj poznate: kmetu zraste tako velika repa, da je ne more sam izpulit. Ta ogromen pridelek nazadnje pokuka na plano šele, ko jo ven vlečejo vsi – kmet, žena, sin, hči, njihov pes, pa mačka, koza, zajec, kura ... Zasedba v različnih verzijah pravljice variira, ampak poanta je ena sama in nemara jasna: repo uspe izpuliti kmetu šele, ko njega vleče žena, njo sin, sina hči, hčer pes ... Ko vlečejo vsi.
In prav za to morda gre. Slovenija ne more uspeti, če različne družbene skupine ne bodo sprejele timske igre, skupnega cilja in v njej poiskale svoje ustvarjalne, ne destruktivne vloge. Bistvo delovanja tima je v učinkovitosti in skupnem cilju; da ga vsi tako začutimo, pa je potrebna komunikacija, brez nje ne gre. V osrčju vsega je torej še vedno predvsem vprašanje ODNOSA in ta je še vedno odvisen najprej od kakovosti KOMUNIKACIJE.
Ob prebiranju mnenj ter pogledov predstavnikov različnih družbenih področij – o tem, kdo lahko 'izpuli repo' oziroma iz Slovenije naredi 'gazelo' ali zakaj naj bi si tega sploh želeli, nam ni treba imeti vnaprejšnjega odgovora. Za začetek bo dovolj, da smo se sploh pripravljeni odkrito pogovarjati. Ne glede na to, od koga ali od kod pride pobuda. Začnemo lahko pri tem, da vidimo ali začutimo repo in jo želimo izpuliti. Dovolj bo, če bomo na isto stvar poskušali pogledati drugače, dali možnost, energijo in nastavili »ravbarsko« tistim, ki so pripravljeni preplezati zidove ovir.
Ljudje in družbe, ki jih prepoznavamo kot uspešne, niso uspele zato, ker so bile rojene uspešne, temveč ker aktivno ustvarjajo okoliščine uspeha. V tem je morda velika priložnost in odgovornost komunikacijske stroke: vzpostavljati okoliščine za dialog, dejavno prispevati, da potujemo v smeri oblikovanja vizije, ki jo bo kot svojo začutila večina. Kot vizija je ponujena zgodba gazele, ki nosi sporočilo dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti. Kaj je bistvo slednjega? Visoka kakovost življenja. To pa je nekaj, pod kar se – če se ne motimo
- podpiše večina med nami?!
Zato, dragi kolegi komunikatorji: nasvidenje pregovorna slovenska zavist in (samo)podoba kure. Sporočajmo raje zgodbo bratovščine Sinjega galeba in se veselimo vsake gazele, ki želi biti v nečem najboljša.
Želimo vam srečno 2010, leto dobrega v nas.
Uredniški odbor PiarNaKvadrat
Kdo in zakaj bi imel motiv prispevati, da Slovenija postane gazela?
Bolj ko se je sestavljala tokratna edicija revije PiarNaKvadrat, bolj je izbor teme spominjal na znano rusko ljudsko pripovedko o velikanski repi. Saj poznate: kmetu zraste tako velika repa, da je ne more sam izpulit. Ta ogromen pridelek nazadnje pokuka na plano šele, ko jo ven vlečejo vsi – kmet, žena, sin, hči, njihov pes, pa mačka, koza, zajec, kura ... Zasedba v različnih verzijah pravljice variira, ampak poanta je ena sama in nemara jasna: repo uspe izpuliti kmetu šele, ko njega vleče žena, njo sin, sina hči, hčer pes ... Ko vlečejo vsi.
In prav za to morda gre. Slovenija ne more uspeti, če različne družbene skupine ne bodo sprejele timske igre, skupnega cilja in v njej poiskale svoje ustvarjalne, ne destruktivne vloge. Bistvo delovanja tima je v učinkovitosti in skupnem cilju; da ga vsi tako začutimo, pa je potrebna komunikacija, brez nje ne gre. V osrčju vsega je torej še vedno predvsem vprašanje ODNOSA in ta je še vedno odvisen najprej od kakovosti KOMUNIKACIJE.
Ob prebiranju mnenj ter pogledov predstavnikov različnih družbenih področij – o tem, kdo lahko 'izpuli repo' oziroma iz Slovenije naredi 'gazelo' ali zakaj naj bi si tega sploh želeli, nam ni treba imeti vnaprejšnjega odgovora. Za začetek bo dovolj, da smo se sploh pripravljeni odkrito pogovarjati. Ne glede na to, od koga ali od kod pride pobuda. Začnemo lahko pri tem, da vidimo ali začutimo repo in jo želimo izpuliti. Dovolj bo, če bomo na isto stvar poskušali pogledati drugače, dali možnost, energijo in nastavili »ravbarsko« tistim, ki so pripravljeni preplezati zidove ovir.
Ljudje in družbe, ki jih prepoznavamo kot uspešne, niso uspele zato, ker so bile rojene uspešne, temveč ker aktivno ustvarjajo okoliščine uspeha. V tem je morda velika priložnost in odgovornost komunikacijske stroke: vzpostavljati okoliščine za dialog, dejavno prispevati, da potujemo v smeri oblikovanja vizije, ki jo bo kot svojo začutila večina. Kot vizija je ponujena zgodba gazele, ki nosi sporočilo dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti. Kaj je bistvo slednjega? Visoka kakovost življenja. To pa je nekaj, pod kar se – če se ne motimo
- podpiše večina med nami?!
Zato, dragi kolegi komunikatorji: nasvidenje pregovorna slovenska zavist in (samo)podoba kure. Sporočajmo raje zgodbo bratovščine Sinjega galeba in se veselimo vsake gazele, ki želi biti v nečem najboljša.
Želimo vam srečno 2010, leto dobrega v nas.
Uredniški odbor PiarNaKvadrat