Odziv stroke odnosov z javnostmi na dokument Komuniciranje znanosti v Sloveniji
.png)
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je na vladnem spletišču objavilo dokument z naslovom Komuniciranje znanosti v Sloveniji: Predlog in analiza stanja s smernicami in priporočili za izboljšave, ki ga lahko najdete na povezavi.
Komuniciranje znanosti je izjemno pomembno. Pozdravljamo pobudo za pregled tega področja v Sloveniji in ustvarjanje pogojev za njegovo izboljšanje. Vendar spodaj podpisana ugotavljava, da omenjeni dokument na žalost preveč poenostavlja ključne pojme, nekatere pa navaja celo napačno.
Tako na primer piše, da predstavniki za odnose z javnostmi ”primarno skrbijo za promocijo posamezne institucije, njenih programov, raziskav in dosežkov. Pripravljajo medijska sporočila, organizirajo tiskovne konference, se odzivajo na vprašanja novinarjev, pripravljajo medijske strategije in nasploh skrbijo za javno podobo organizacije in njenih sodelavcev.”
Osnovna dejavnost stroke odnosov z javnostmi ni promocija in skrb za publiciteto, temveč upravljanje strateškega komunikacijskega procesa, katerega namen je grajenje vzajemno koristnih odnosov med organizacijami in njihovimi deležniki, tako znotraj kot zunaj organizacije. Kot takšni odnosi z javnostmi delujejo kot strateška vodstvena funkcija na ravni funkcionarjev, kot menedžerska vloga na ravni predstojnikov (na primeru državne uprave), splošna delovna kompetenca vseh zaposlenih (velik delež dela v državni upravi je prav komuniciranje) in šele na koncu kot funkcionalna specializacija, ki bistveno presega delo na publiciteti in prizadevanje za dobro podobo naročnika.
Odnosi z javnostmi tako zajemajo tako notranje kot zunanje komuniciranje, poslušanje tako kot govorjenje (še posebej na družbenih omrežjih), ali kot je bilo leta 1978 sprejeto na svetovnem kongresu Mednarodnega združenja za odnose z javnostmi: ”Odnosi z javnostmi so vešče in znanstveno analiziranje trendov, napovedovanje njihovih posledic, svetovanje vodjem organizacij in izvajanje načrtovanih programov dejanj v interesu organizacij in javnosti.”
Z obžalovanjem ugotavljava, da pri nastajanju omenjenega dokumenta o komuniciranju znanosti ni sodeloval niti en komunikolog, čeprav na ljubljanski univerzi že več desetletij deluje eden izmed najboljših študijev komunikologije in še posebej tudi odnosov z javnostmi na svetu (ki je v Sloveniji tudi priznana akademska disciplina z dodiplomskim, podiplomskim in doktorskim študijem ter mednarodno priznanimi raziskovalnimi dosežki). Zato Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pozivava, naj dokument primerno dopolni, kajti tak, kot je, ne izraža pomena komuniciranju znanosti, kot bi si ga to zaslužilo.
Tina Cipot, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi
dr. Dejan Verčič, profesor odnosov z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, Univerza v
Ljubljani
